Trije krogi vplivanja

»Že spet se je na moji delovni mizi našla nova naloga. Že peta danes. Moj list z delovnimi nalogami se veča in veča in včasih imam občutek, da nikoli ne bom zmogla narediti vsega. Naredim eno, dobim tri. V meni raste frustracija. Rada bi, da je moje delo narejeno kakovostno, pa imam občutek, da samo gasim požare in zaradi obilice nalog vse naredim na pol. Mislim, da moj nadrejeni ni zadovoljen z mojim delom. Še manj sem zadovoljna sama.« Med kosilom se potožim sodelavcem in vsi pritrdijo, da je količina dela res velika in da tako ne gre več naprej. Potem se vsi spet vrnemo nazaj na delovno mesto in nič se ne spremeni. Količina dela se še povečuje, frustracija pa ostaja.

Jana Colnar

Facebook
Twitter
LinkedIn

Foto: Unsplash

Ste že kdaj doživeli podobno situacijo? Večkrat se v življenju zgodi, da pričakujemo nekaj, realnost pa prinese nekaj drugega. V zgornjem primeru pričakujemo, da bo naše delo opravljeno kakovostno, da bo število delovnih nalog skladno s časom, ki ga preživimo na delovnem mestu, realnost pa nas uči, da je število delovnih nalog večje, kot jih lahko naredimo v določenem času. Pogost občutek, ki se ob tem rodi, je frustracija. Vzamemo lahko sto in en primer iz vsakdanjega življenja. Pričakujemo, da bomo v službi točni, realnost pa kaže, da je danes na cesti dolga kolona. Pričakujemo, da bomo dobili pohvalo za dobro opravljeno delo, realnost pa je, da pohvale ne dobimo. Pričakujemo, da bomo sestanek zaključili ob dogovorjeni uri, pa se zavleče še za eno uro. Pričakujemo, da bodo ljudje prijazni, pa niso.

Kdaj v nas nastane frustracija?

Ljudje v sebi nosimo določena pričakovanja, ki so plod naše lastne percepcije. In ko nekaj pričakujemo, realnost pa kaže nekaj drugega, v nas nastanejo neprijetni občutki. Čutimo lahko jezo, strah, žalost, pasivnost, razočaranje ipd. Frustracija je torej vedno posledica razkoraka med našimi pričakovanji in realnostjo. In vedno imamo dve možnosti, da prekinemo slabe občutke. Lahko spreminjamo naša pričakovanja ali pa spreminjamo realnost. Če ne prilagodimo niti naših pričakovanj niti ne spreminjamo realnosti, neprijetni občutki ostanejo.

Kaj je lažje: prilagoditi pričakovanje ali spreminjati realnost?

Spreminjanje lastnih pričakovanj pomeni, da moramo narediti notranje delo. In tu imamo 100-odstotno kontrolo. Za to potrebujemo le lastno voljo. Za spreminjanje realnosti pa potrebujemo moč in zunanja sredstva. Torej je prilagajanje lastnih pričakovanj načeloma lažje delo kot spreminjanje realnosti. Pa torej to pomeni, da se moramo vsem slabim situacijam prilagoditi in sprejemati vse zunanje okoliščine, ne glede na to, kako destruktivne so za nas? Seveda ne, pomembno pa je, da vemo, kaj lahko spremenimo in česa ne moremo spremeniti. Zavedati se moramo kroga našega vplivanja in kakšno ceno smo pripravljeni plačati za kakršnokoli odločitev, ki jo bomo sprejeli.

Ljudje v sebi nosimo določena pričakovanja, ki so plod naše lastne percepcije. In ko nekaj pričakujemo, realnost pa kaže nekaj drugega, v nas nastanejo neprijetni občutki.

3 krogi vplivanja in kako nam lahko pomagajo pri soočanju z lastnimi frustracijami?

Da vemo, na kaj lahko v življenju vplivamo in na kaj ne, si lahko pomagamo s tremi krogi vplivanja. Preprostim, a učinkovitim orodjem za veslanje med proaktivnostjo in sprejemanjem odgovornosti za našo proaktivnost ter prilagajanjem sebe zunanjemu okolju ter sprejemanjem odgovornosti za odločitev, da sprejmemo to, kar je, oziroma  se prilagodimo.

Vse, kar je, vse situacije v življenju lahko razdelimo v tri kroge vplivanja.

Notranji krog predstavlja 100-odstotno kontrolo, ki jo imamo samo sami nad sabo. Le sebe lahko 100-odstotno kontroliramo. V tem krogu je naša samokontrola, naše odločitve, kaj bomo naredili v določeni situaciji. Tudi to, da ničesar ne naredimo oziroma ničesar ne spremenimo, je odločitev.

Prek svoje komunikacije, proaktivnosti do zunanjega okolja, okoli sebe ustvarjamo krog vplivanja. To je srednji krog. Krog vplivanja določamo sami. Kaj smo pripravljeni storiti, da nekaj spremenimo? Do kam smo pripravljeni iti?

Potem obstaja zunanji krog, ki predstavlja del zunanjega okolja, na katerega nimamo vpliva, saj nimamo moči ali sredstev, da bi lahko to zunanje okolje spremenili. Situacijam v tem krogu se moramo prilagoditi mi. Tu moramo narediti notranje delo sprejemanja tega, kar je.

Določitev, v kateri krog vplivanja spada določena situacija, je ključno pri soočanju z lastnimi frustracijami. Določitev kroga vplivanja, kje je moja meja med sprejemanjem in vplivanjem, je individualna odločitev. Nekdo bo v eni situaciji naredil veliko več, drugi pa veliko manj ali nič. Nekdo bo proaktiven, nekdo ne.

V primeru, navedenem v uvodu tega prispevka, je lahko naš krog vplivanja to, da se odločimo in govorimo s svojim nadrejenim, da nam pomaga določiti prioritete našega dela. Lahko rečemo NE nalogam, ki jih nismo pripravljeni narediti. V tem krogu vplivanja je odločitev, kolikokrat smo pripravljeni to komunicirati okolici, in odločitev, na kakšen način bomo to komunicirali okolici. Nenazadnje je v tem krogu lastne 100-odstotne kontrole to, da če ne deluje ne eno ne drugo, lahko spremenimo realnost s tem, da zamenjam delovno okolje.

Srednji krog je način naše komunikacije do vodje in preostalih. Tu je proaktivnost. Kolikokrat in kako komuniciramo s svojim okoljem, da bi dosegli spremembo.

Zunanji krog je njihova reakcija. Lahko sprejmejo naše predloge in omejitve ali ne. In potem se spet prek notranjega kroga odločamo o svojih nadaljnjih odločitvah.

Trije krogi vplivanja nam pokažejo, da nikoli nismo ujeti in da imamo vedno možnost odločitve.

Karkoli se v življenju zgodi, imamo možnost za odziv. In če izberemo odziv, ki ohranja ali povečuje našo frustracijo, pomeni, da se sami odločamo za lastno frustracijo.

Proaktivnost in postavljanje v vlogo žrtve

Kadar imamo občutek, da nič ne moremo spremeniti v določeni situaciji, se postavljamo v vlogo žrtve. Okolje postavljamo kot močnejše od nas. In s tremi krogi vplivanja lahko vidimo, da se sami odločamo, da nekaj ni pod našim vplivom. S tem pa dobivamo notranjo moč in svobodo.

Kadarkoli svoj fokus postavimo nase, v območje pod 100-odstotno kontrolo, smo gospodarji svojega življenja. Tu se odprejo neomejene možnosti in tu leži naša svoboda. Viktor E. Frankl je v svoji knjigi Men's search for meaning zapisal: »Med situacijo, ki se zgodi, in našim odzivom je prostor. V tem prostoru je moč, da izberemo naš odziv. V našem odzivu leži naša rast in naša svoboda.« To pomeni, da karkoli se v življenju zgodi, imamo možnost za odziv. In če izberemo odziv, ki ohranja ali povečuje našo frustracijo, pomeni, da se sami odločamo za lastno frustracijo.

Nič ne morem spremeniti ali nisem pripravljen plačati cene za spremembo

Še en pomemben vidik treh krogov vplivanja je vprašanje, ali je nekaj res zunaj našega kroga vplivanja ali nismo pripravljeni plačati cene za spremembo. Če se spet poigramo z zgornjim primerom. Recimo, da se bojimo, da bomo izgubili službo, če bomo rekli ne delovnim nalogam, ki jih nismo pripravljeni opraviti (lahko beremo tudi, jih ne moremo narediti). To pomeni, da nismo pripravljeni plačati cene, ki bi bila lahko posledica tega, da si postavimo meje. To je drugačna zgodba. Sami izberemo, da ne bomo ničesar spremenili, napram nič ne moremo spremeniti, ker je cena za spremembo previsoka. Lep primer je, ko rečemo otroku, da ne more ukrasti igrače drugemu otroku. Resnica je, da jo lahko, vendar bo cena zanj previsoka. Tudi sami smo velikokrat v takšnem položaju. Velikokrat lahko nekaj naredimo, imamo kapaciteto za izvedbo, vendar je cena posledice lahko za nas, po naši percepciji previsoka.

Za vse, kar je, smo odgovorni sami

Pogled življenja čez prizmo treh krogov vplivanja nam da jasno vedeti, da se za vse, kar je, odločamo sami. To nam da neverjetno svobodo izbire. V življenju je pomembno izbirati svoje bitke in po naši presoji najbolje veslati med tem, kaj moramo v življenju sprejeti in kaj v življenju smo pripravljeni spreminjati.