ADMA

Nataša Milinovič: Imam navado, da berem več knjig hkrati

DELOVNO MESTO: Strokovna sodelavka na področju Sekretariata

PODJETJE: Banka Intesa Sanpaolo, d. d.

S katerimi besedami bi se opisali? 

Sem radovedna, sočutna, odgovorna oseba. Rada imam ljudi, iskreno me zanimajo njihove zgodbe. Sem mama dveh hčera, ki ju imam neizmerno rada. Dobri odnosi z bližnjimi mi veliko pomenijo. Tudi v službi se mi zdi pomembno, da imamo s sodelavkami prijateljske vezi, saj tako lažje prebrodimo morebitne težave.

Kako vas je zaneslo na to poklicno pot? 

Predvsem po naključju. Ko sem živela v ZDA, sem dobila ponudbo za delo asistentke finančnega svetovalca, ki pa sem jo najprej zavrnila, saj nisem imela izkušenj na tem področju. Ker pa me je priporočila prijateljica, je bil finančni svetovalec prepričan, da se bom dela hitro naučila, zato je vztrajal. Všeč mi je bil njegov pristop – skoraj vsega se lahko naučimo, je dejal, pomembno pa je, da imaš pravi odnos in voljo do učenja. In res sva dobro sodelovala, stranke so me hitro sprejele. 

Po vrnitvi v Slovenijo sem se na priporočilo prijatelja zaposlila v banki kot asistentka izvršnega direktorja. Zdaj opravljam delo na področju korporativnega upravljanja, ki je sicer malce drugačno, vendar zelo zanimivo, saj dobiš širši pogled na delovanje banke.

Kako dolgo ste živeli v ZDA in kaj vas je odneslo čez lužo? 

V ZDA me je pripeljala ljubezen in tam sem ostala 11 let. Živeli smo v državi New Jersey. Sem pa zelo pogrešala Slovenijo. Sčasoma se sicer navadiš na marsikaj, na drugačne okuse hrane, drugačen delovnik, kulturo, jezik, spoznaš nove prijatelje, vendar je potrebno veliko prilagajanja. Življenjski stil je tam čisto drugačen, veliko se dela. Dopusta sem sprva imela le deset dni, po desetih letih delovne dobe pa dobiš še pet dni. 

Imam večinoma lepe izkušnje z Američani, prijazni so in radi se družijo. Ker sem delala v majhni poslovalnici in v majhnem mestu, sem bila povabljena, na primer tudi na 50. rojstni dan svojega šefa, na poroko njegovega sina, spoznala sem vso družino. Za poslovilno darilo sem mu podarila knjigo o Sloveniji in res sta nas z ženo nekaj let kasneje obiskala in bila navdušena. Moram pa reči, da zdaj še bolj cenim vse kar imamo v Sloveniji, čisto vodo, ki priteče iz pipe, varnost, socialno varnost in tudi zdravstveni sistem, ki sicer zelo peša, vendar je še vedno vsem na voljo, pa naj si bogat ali reven. Pa bližino narave in hribov, in to, da lahko gremo peš ali pa z avtobusom v mesto. Sliši se smešno, vendar v našem malem mestu nismo šli nikamor peš, ker so razdalje prevelike, avtobusni sistem pa ni tako razvit. Najbolj pa sem seveda vesela, da se spet lahko družimo z družino in starimi prijatelji. To sem najbolj pogrešala.

Kaj je bil do zdaj vaš največji izziv na delovnem mestu in kako ste se spopadli z njim? 


Več v kategoriji ADMA

Več člankov iz te kategorije