Javno nastopanje: Ko pozabite nase, ste prepričljivi
Javnega nastopanja je večino ljudi strah, poklicno opazujem zadnjih deset let. Sekirajo se, kako bodo videti. Kako bodo ocenjeni. Ali bodo izpadli dovolj pametni, dovolj kredibilni, dovolj zanimivi. Ne glede na to, koliko izkušenj imajo in ne glede na to, koliko certifikatov so pridobili. Vsi podležemo istemu strahu, od začetnikov do izkušenih managerjev, dokler nastopi niso tako pogosti, da nimamo več časa razmišljati o tem in samo še nastopamo.
Zato nadaljujem s podporo govornikom. Večino časa (zanimivo) se počutim, da imam vlogo motivatorja, saj imajo ljudje res dobre vsebine in veliko pametnega za povedati, pa se preveč ukvarjajo s tem, kako bodo izgledali.
Malo ljudi pa se zaveda, da pri javnem nastopanju nikoli ni šlo za govorca, za njegov izgled in količino informacij, s katero bi dokazal, da je pomemben. Šlo je za to, kaj je publika od njega odnesla. Ko je publika zadovoljna, oceni predavatelja za profesionalnega. Tak nastop je res dober in tak govornik je lahko kredibilen - navkljub napakam.
1. Govornik z mašili in slabo držo je lahko vrhunski
Ko se pred nastopom vprašamo: Kaj bom povedal?, smo fokus že postavili napačno. Naša pozornost je usmerjena navznoter – v lastno znanje, zbiranje informacij in kasneje še v podobo (kako bom izgledal). In ko se to zgodi, se pojavijo tipični simptomi: togost, hitenje, preveč informacij, preveč prosojnic. Saj smo obremenjeni s seboj.
Publika ne razmišlja: »Kako samozavesten je. Kako veliko zna. Kakšni super podatki.« Razmišlja: »Kaj me je novega naučil? Kako bom to uporabil/a jutri v praksi?«
Ko se pred nastopom vprašamo: Kaj bom povedal?, smo fokus že postavili napačno.
2. Bolj ko razmišljamo o sebi, slabši govorci postajamo
V klasični retoriki je bil namen govora vedno vpliv – ne samopotrjevanje. Kaj jim želim predati? To bi moralo biti prvo in edino ključno vprašanje. In ko se naenkrat osredotočam na poslušalce, nimam časa za svoje strahove.
Več v kategoriji Vodenje
dr. Danijela Brečko
Mobing in diskriminacija na delovnem mestu: kako ju zmanjšati z asertivnostjo?
Petra Arnež Mohorič
Žalovanje na delovnem mestu
Anja Markovič
Ko produktivnost ne deluje več: od avtopilota do zavestne učinkovitosti
Irena Potočar Papež
Zaključni pozdrav v elektronskih sporočilih mora biti inovativen (in ustrezen)
