Vodenje

Mobing in diskriminacija na delovnem mestu: kako ju zmanjšati z asertivnostjo?

V sodobnih delovnih okoljih, kjer je tempo dela hiter, komunikacija intenzivna, pričakovanja pa visoka – so psihosocialna tveganja realnost. Med njimi najpogosteje omenjamo mobing in diskriminacijo. Evropske raziskave opozarjajo, da so psihosocialna tveganja pomemben dejavnik stresa in upada duševnega zdravja, organizacije pa so dolžne ta tveganja prepoznavati in obvladovati. A dobra novica je, da lahko veliko naredimo že sami z jasnim postavljanjem meja, spoštljivo komunikacijo in pogumom za ukrepanje.

Mobing in diskriminacija zahtevata pravilno opredelitev situacije, saj ta določa ustrezno pot pravnega in organizacijskega ukrepanja. Fotografija: Magnific

Mobing in diskriminacija – v čem je razlika?

Na prvi pogled se lahko zdita podobna, saj oba posegata v dostojanstvo posameznika in negativno vplivata na delovno okolje. Vendar gre za dva pravno in vsebinsko različna pojava – razlika pa je pomembna tudi zaradi različnih pravnih poti ukrepanja.

Diskriminacija pomeni neenako ali manj ugodno obravnavo posameznika zaradi njegove osebne okoliščine – spola, starosti, invalidnosti, narodnosti, vere, spolne usmerjenosti, družinskega statusa ipd. Lahko gre za:

Ključna značilnost diskriminacije je, da je razlog za neenako obravnavo osebna okoliščina. Pomembno je tudi, da diskriminacija ni nujno dolgotrajna – lahko gre že za en sam dogodek.

Primer 1 –osebna okoliščina je starost: Referentka, stara 58 let, ni povabljena na usposabljanje za novo programsko opremo z razlago: »Saj boste kmalu v pokoju.«

Primer 2 – osebna okoliščina je spol oziroma družinski status: Sodelavki po vrnitvi s porodniškega dopusta dodelijo manj zahtevne naloge brez utemeljenega razloga.

Primer 3 – invalidnost: Administrativni delavec z gibalno oviranostjo ni premeščen v dostopnejšo pisarno, čeprav bi bila prilagoditev enostavna.

Diskriminacijo v Sloveniji prepoveduje naslednja zakonodaja:

Pri diskriminaciji je torej v ospredju zaščita načela enake obravnave.

Mobing pa je ponavljajoče se sistematično psihično nasilje ali trpinčenje na delovnem mestu.

Ključni elementi mobinga so:

Razlog ni nujno osebna okoliščina, temveč odnos, konflikt, zavist, zloraba moči ali osebna dinamika.

Primer 1 – sistematično poniževanje: Vodja na vsakem tedenskem sestanku izpostavi isto osebo z besedami: »Kot običajno spet napaka.« To se ponavlja več mesecev.

Primer 2 – izključevanje: Sodelavka ni vključena v elektronsko komunikacijo, ključne informacije prejema z zamudo, drugi sodelavci pa so redno obveščeni.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije