Dopust: koliko podrobnosti o njem morajo vedeti sodelavci?
Dopust je čas za zasebnost. Kljub vsemu se pred odhodom pogosto znajdemo v situaciji, ko nas sodelavci vprašajo, kam gremo, vodja povprašuje po naših načrtih, v pisarni se razvije pogovor o destinaciji, ki jo nameravamo obiskati. Pogosto se ob tem vprašamo, koliko podrobnosti o svoji odsotnosti je nujno oziroma primerno deliti z drugimi.

V času zabrisanih meja med zasebnim in poklicnim življenjem je vprašanje, koliko zasebnega želimo prinesti na delovno mesto, vse pomembnejše. Aktualne razprave o pretiranem deljenju osebnih pripetljajev (oversharingu) opozarjajo, da odprtost do drugih sama po sebi ni težava. Bolj pomembno je, ali informacije iz zasebnega življenja delimo zavestno, s pravimi ljudmi in v pravem kontekstu.
Na vprašanje, kam se odpravljamo, nam ni treba odgovoriti
Sodelavec, ki bo v času naše odsotnosti prevzel naše naloge, mora vedeti, kdaj nas ne bo, kaj je treba v tem času urediti in kje najde pomembne informacije. Ni pa nujno, da ve, kam se odpravljamo. Tudi vodja praviloma potrebuje informacijo o naši odsotnosti zaradi organizacije dela, ne potrebuje pa načrta našega oddiha.
Vprašanje o dopustu je pogosto povsem nedolžno. Ljudje smo radovedni, iščemo skupne teme in z osebnimi pogovori gradimo odnose. Zato kljub vsemu ni treba vsakega tovrstnega vprašanja razumeti kot poseganje v zasebnost.




