Digitalno razstrupljanje: v praznični čas spet ena na ena in ne z všečki
V splošni poplavi vsebin o digitalizaciji je nujno opozoriti tudi na pasti njene čezmerne uporabe. O čezmerni uporabi digitalnih orodij govorimo takrat, ko ta omejujejo naše delovanje, nam jemljejo čas in odtegujejo našo pozornost od vsebin, ki so nam zares pomembne in potrebne za življenje. Sama pravim, da se čezmerna uporaba zrcali tudi v samopodobi. Če opažate, da vam ta pada – preverite, ali to ni na račun pretiranega občudovanja življenj drugih na različnih socialnih platformah.
Posredna in neposredna digitalna komunikacija
Če nekomu pošljete emotikon s pomežikom in si težko predstavljate, kako je v resničnem življenju videti obraz te osebe, ko vam pomežikne, ste zagotovo preveč v »emoji to emoji« komunikaciji in premalo v »face to face«. Neposredna digitalna komunikacija (preko različnih klepetalnikov) po obsegu že presega komunikacijo v resničnosti, saj mnoge navdaja z občutkom, da smo lažje iskreni in neposredni, ko oseba ni prisotna, saj to za nas predstavlja manjše tveganje, kot obratno (posledično je tudi manjša verjetnost, da se nam sprožijo obrambni mehanizmi).
Dokaj lahko je določiti, kdaj je nekdo odvisen od kokaina. Popolnoma nekaj drugega pa je, ko ugotavljamo odvisnost od pametnega telefona.
Na primer, če se razidete s partnerjem po spletu (ne boste verjeli, to danes ni več nekaj nevsakdanjega) se vam ni treba obremenjevati z njegovimi težkimi občutji ob tem. Pobrišete vsa sporočila in življenje gre naprej. V družbo takšno vedenje vnaša veliko nezaupanja in ta se posledično kaže tudi v delovnih odnosih in delovanju posameznikov. Posredna digitalna komunikacija pa je namenjena širši publiki (beri lovljenju všečkov) in je najpogosteje tako tudi zasnovana. Ta je pogosto pravo nasprotje prejšnjega in je način prikazovanja/promoviranja doseženega življenjskega sloga. Zanimivo je, da so z »všečki« pogosteje nagrajene lepe vsebine, kot pa bogate in strokovne. Zagotovo je to določen odraz družbe, v kateri živimo, seveda pa imajo prste vmes tudi algoritmi platform, ki jim služijo. Če samo pomislimo, da so najmnožičnejše socialne platforme brezplačne, njihovi lastniki pa najbogatejši ljudje na svetu, vemo, kaj to pomeni za uporabnika.
Vedenja, ki nas opozarjajo na čezmerno uporabo:
- uporaba digitalnega orodja brez samozavedanja časa (Značilen odziv: »A toliko je že ura?«),
- (drastične) spremembe razpoloženja ob nedostopnosti (ko nekdo preišče vse predale in sprašuje vse bližnje in daljne, če ima kdo polnilec – ali pa polnilec in »power bank« ves čas nosi s seboj),
- nestrpnost, razdražljivost, nižja stopnja potrpežljivosti (se opazi npr. pri otrocih, ko jim vzamete telefon),
- konflikt v okolju (razdvojenost družbe: cepilci – anticepilci; pro/anti Trump …),
- krepitev tovrstnega vedenja (stopnjevanje),
- pretirana skrb za to digitalno orodje,
- težave pri izogibanju omenjenemu vedenju, kljub negativnim posledicam za uporabnika,
- močan vpliv na vsakdanje življenje (zanemarjanje obveznosti, osebne higiene, preskakovanje obrokov, prekinjanje spanja).