Prevajanje z umetno inteligenco v poslovni komunikaciji
Umetna inteligenca (UI) postaja del našega vsakdana. Kot virtualni pomočnik skrbi za naše najrazličnejše osebne opravke, v pisarni pa se ponuja kot zdravilo za vse glavobole. V zadnjih letih je postala tudi neločljiv del poslovne komunikacije, saj pomaga pripravljati e-poštna sporočila, vabila, zapisnike, kataloge in druga zahtevnejša besedila ter jih tudi prevaja. Znamo UI pri prevodih uporabljati ustrezno? Kako si pomagati z njo brez slepega zaupanja in nepotrebnih tveganj?
Tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo na številnih področjih, pri čemer UI postaja del vsakega pogovora. V prevajalskih krogih se največ posvečamo spremljanju novosti, povezanih z jezikovnimi storitvami ter pripravo in razumevanjem tujejezičnih vsebin. Spremembe so občutne in praviloma pozitivne, dokler nas ne doleti neprijetno dejstvo, da se ima ob pomoči UI marsikdo lahko za strokovnjaka na področju, ki ga v resnici ne obvlada. Mnogi so denimo čez noč postali samooklicani pravniki, spletni oblikovalci in v našem primeru tudi prevajalci, kar je včasih v redu, včasih pa lahko za podjetje pomeni tudi škodo.
Ne zatiskajmo si oči: prevajalska orodja so na voljo že lep čas in so se občutno izboljšala. Če je Googlov prevajalnik pred štirimi leti pokrival 133 jezikov, jih danes ponuja kar 250. Pojavil se je pred dvajsetimi leti, da bi v najosnovnejši obliki premostil jezikovne ovire, medtem ko nas je pri resnejši rabi dolgo puščal na cedilu ali pa do solz nasmejal s kakšnimi ponesrečenimi prevodi. Danes sodi med vodilne prevajalnike, še zmeraj je brezplačen in priročen ter poleg mnogih jezikov podpira tudi številne datotečne oblike. Vsak mesec ga uporablja kar milijarda ljudi.
V prevajalskih krogih se največ posvečamo spremljanju novosti, povezanih z jezikovnimi storitvami ter pripravo in razumevanjem tujejezičnih vsebin.
Kot bolj poslovno in korporativno orodje se je uveljavil tudi DeepL, ki sicer ponuja prevode "zgolj" 114 jezikov, vendar naj bi bil nekoliko bolj vešč prevajanja poslovne dokumentacije in svojevrstnega korporativnega jezika. Vseeno pa je pri tovrstnih orodjih običajno ostal črv dvoma in je veljalo, naj podjetje, organizacija ali posameznik pri pomembnih vsebinah in situacijah strojnih prevodov bodisi ne uporablja bodisi naj podrobno revizijo raje zaupa prevajalski ekipi.
Ob prevodu še kontekst ali navodilo
Nato je nastala mini revolucija. Najbrž se marsikdo spomni pozne jeseni 2022, ko je generativni ChatGPT postal dostopen vsem. V petih dneh od zagona je zabeležil milijon registriranih uporabnikov. Medtem ko so Google Translate, DeepL in podobna orodja ponujali »zgolj« prevajanje, so se ChatGPT in podobni klepetalniki pojavili kot večnamenska orodja, ki so bila na prvi pogled vsemogočna. Tako so svojo vlogo našli tudi pri poslovni komunikaciji, pripravi najrazličnejših vsebin in, ne nazadnje, razumevanju, prevajanju ali pripravljanju tujejezičnih gradiv. A s pomembno razliko: tam, kjer so strojni prevajalniki »zgolj« prevajali, UI za nameček sprejme specifičen ukaz, kontekst ali navodilo.
V praksi to pomeni, da uporabnik poleg zahteve za prevod v določen jezik lahko poda tudi informacije o vrsti in namenu vsebine, komu je namenjena, kakšno raven formalnosti pričakuje in podobno. Če oddate zahtevo za prevod ali pripravo tujejezične vsebine s spremnim opisom ali pa brez njega, boste najverjetneje dobili dve precej različni vsebini. Na primer, ko pripravljate vabilo za veleposlaništvo, je podatek, komu je namenjeno, ključen za pripravo ustrezne oblike in vsebine vabila. Če pa pišete dobavitelju, s katerim sodelujete že leta in se po možnosti z njim tudi osebno poznate, ga najverjetneje ne želite vikati ali biti preveč uradni.
Če ChatGPT-ju oddate zahtevo za prevod ali pripravo tujejezične vsebine s spremnim opisom ali brez njega, boste dobili dve precej različni vsebini.
