Digitalna tehnologija

Racionalnost pri uporabi umetne inteligence

Racionalnost pri uporabi umetne inteligence (UI) je postala pomembna tema tako z vidika časa in energije zaposlenih kot z vidika vloženih sredstev. Uporaba generativne umetne inteligence (genUI) v pisarnah je namreč postala vsakodnevna delovna praksa, pri čemer se premalokrat vprašamo, v katerih primerih je njena uporaba dejansko smiselna. Prava razlika ni v tem, kdo UI uporablja največ, temveč kdo jo zna uporabiti premišljeno.

Racionalnost pri uporabi umetne inteligence (UI) je postala pomembna tema tako z vidika časa in energije zaposlenih kot z vidika vloženih sredstev. Fotografija: Magnific

Vsaka raba genUI odpira več vprašanj o prekomerni porabi časa, dodatnem preverjanju, zaupnosti podatkov, varnosti ter porabi elektrike in vode, ki jo zahtevajo podatkovni centri2,3.

Racionalnost: manj pisanja še ne pomeni manj dela

Kar je videti kot "brezplačen klik", v praksi hitro odpre pomembnejše vprašanje: ali je naloga sploh primerna za UI? Pred uporabo moramo vedeti, kakšen je namen sporočila, katere podatke smemo vnesti, kdo je prejemnik in kakšne posledice ima lahko končni rezultat.

OECD poudarja, da koristi genUI niso samoumevne, temveč so odvisne od vrste naloge, izkušenosti uporabnika in kakovosti sodelovanja med uporabnikom in orodjem UI1. Podobno opozarjajo Dell’Acqua in soavtorji: UI lahko pri eni nalogi izboljša hitrost in kakovost dela, pri drugi, na videz podobni nalogi, pa rezultat celo poslabša4.

Za administrativne menedžerje je to posebej pomembno, ker njihovo delo ne zajema le priprave besedil. Prava vrednost je v razumevanju konteksta: kdo je prejemnik, kakšno je ozadje dogovora, kaj je bilo dogovorjeno neuradno in kakšen ton je v določeni situaciji primeren. UI lahko pomaga pripraviti osnutek, ne more pa prevzeti poslovne presoje in odgovornosti za končni rezultat.

UI lahko pomaga pripraviti osnutek, ne more pa prevzeti poslovne presoje in odgovornosti za končni rezultat.

Tudi ko UI prvi osnutek pripravi hitreje kot uporabnik, delo s tem ni nujno končano. Pogosto se preseli v preverjanje, popravljanje in usklajevanje. Raziskave o digitalni povezanosti pri delu kažejo, da digitalna orodja sicer obljubljajo večjo učinkovitost in fleksibilnost, hkrati pa lahko povečajo delovno obremenitev, stres, miselno utrujenost in digitalno izčrpanost5.