Percepcija, perspektiva in začetna točka konflikta

Koncept zmagaš-zmagam (win-win) predstavlja velikanski preskok v ravnanju s konflikti in hkrati sproži vrsto novih raziskav o tem, kaj se v konfliktu zares dogaja. Eden izmed elementov, ki močno vpliva na naše ravnanje v konfliktu, je naše zaznavanje (percepcija) konflikta ter perspektiva (zorni kot), s katere gledamo na konflikt.

Danijela Brečko

Facebook

Foto: Unsplash

Izvor konflikta ni toliko v različnosti dveh mnenj, dveh ciljev ali dveh različnih osebnosti kot v tem, kako zaznavamo konflikt, kakšna je naša percepcija teh razlik. Gre namreč za to, da izrečenim mnenjem, stvarem, dogodkom in osebam vedno dodamo določene atribute, ki skorajda nimajo ničesar skupnega z različnostjo samo. Vzemimo za primer izrečeno mnenje sodelavca na sestanku. Še preden zares razmislimo o izrečenih besedah, se samodejno vprašamo,; zakaj je to rekel, kdo je vplival na njegovo mnenje, kaj ima v ozadju, kaj želi doseči … Na ta vprašanja si kajpak odgovorimo sami in z našimi notranjimi odgovori se oblikujejo določeni atributi, ki jim lahko rečemo tudi domneve.   Z domnevami samo po sebi ni nič narobe, narobe pa je to, da so lahko napačne in v večini primerov tudi so.   

V teoriji ravnanja s konflikti ta pojav imenujemo temeljna napaka pripisovanja (angl. fundamental attribution error), ki se uporablja predvsem v socialni psihologiji in govori o tem, da se ljudje v nasprotju z razlaganjem svojega lastnega vedenja, pri razlagi vedenja drugih nagibamo k (neupravičenemu) poudarjanju notranjih značilnosti (značaja ali namenov)   namesto zunanjih dejavnikov. Učinek te napake lahko opišemo tudi kot težnjo k