ADMA

Percepcija, perspektiva in začetna točka konflikta

Koncept zmagaš-zmagam (win-win) predstavlja velikanski preskok v ravnanju s konflikti in hkrati sproži vrsto novih raziskav o tem, kaj se v konfliktu zares dogaja. Eden izmed elementov, ki močno vpliva na naše ravnanje v konfliktu, je naše zaznavanje (percepcija) konflikta ter perspektiva (zorni kot), s katere gledamo na konflikt.

Foto: Unsplash

Izvor konflikta ni toliko v različnosti dveh mnenj, dveh ciljev ali dveh različnih osebnosti kot v tem, kako zaznavamo konflikt, kakšna je naša percepcija teh razlik. Gre namreč za to, da izrečenim mnenjem, stvarem, dogodkom in osebam vedno dodamo določene atribute, ki skorajda nimajo ničesar skupnega z različnostjo samo. Vzemimo za primer izrečeno mnenje sodelavca na sestanku. Še preden zares razmislimo o izrečenih besedah, se samodejno vprašamo,; zakaj je to rekel, kdo je vplival na njegovo mnenje, kaj ima v ozadju, kaj želi doseči … Na ta vprašanja si kajpak odgovorimo sami in z našimi notranjimi odgovori se oblikujejo določeni atributi, ki jim lahko rečemo tudi domneve.   Z domnevami samo po sebi ni nič narobe, narobe pa je to, da so lahko napačne in v večini primerov tudi so.   

V teoriji ravnanja s konflikti ta pojav imenujemo temeljna napaka pripisovanja (angl. fundamental attribution error), ki se uporablja predvsem v socialni psihologiji in govori o tem, da se ljudje v nasprotju z razlaganjem svojega lastnega vedenja, pri razlagi vedenja drugih nagibamo k (neupravičenemu) poudarjanju notranjih značilnosti (značaja ali namenov)   namesto zunanjih dejavnikov. Učinek te napake lahko opišemo tudi kot težnjo k prepričanju, da tisto, kar ljudje delajo, to tudi dejansko so. Percepcija/zaznava   pa je kognitivna (miselna) aktivnost --   proces, v katerem dodajamo pomen stvarem, ki jih vidimo ali slišimo. V konfliktu   imamo ponavadi opravka z različno percepcijo o enakih stvareh.

Izvor konflikta ni toliko v različnosti dveh mnenj, dveh ciljev ali dveh različnih osebnosti kot v tem, kako zaznavamo konflikt, kakšna je naša percepcija teh razlik.

Vzemimo za primer zakonski par, ki se odloča o poletnem potovanju.   

Žena je nadvse navdušena in reče: “To bo prima potovanje, vmes si bomo lahko še ogledali Dalíijevo umetniško zbirko, kar si želim že vrsto let.”

Mož pa ji odgovori: “Veš, se bojim, da bo tole precej drago.”

Žena je izrazila navdušenje, mož zaskbljenost, kar pomeni, da imata drugačno percepcijo o potovanju. Žena ne vidi nobenih pomanjkljivosti ali tveganj v potovanju, mož pa jih. Iz drugačne percepcije se zlahka razvije konflikt, kjer bi žena pomislila, da mož ne želi na potovanje, in bi rekla : “Ali res ne želiš iti z menoj?” Na tej točki sta osebi že v konfliktu.

Poglejmo si primer iz poslovnega sveta.

Direktor na projektnem sestanku razdeli naloge trem zaposlenim, ki jih morajo končati v osmih dneh. Damjan bo poskrbel za potrebne vire, Vera za budžet in Mateja za organizacijo procesov dela. Vsi so se strinjali z nalogami in nihče ni imel dodatnih vprašanj za direktorja. Skorajda prelepo, da bi bilo res. Na tej stopnji ni sledu o morebitnem konfliktu. Vse se zdi v redu. Toda čez štiri dni se začnejo dogajati čudne reči.

Mateja je prišla k Damjanu v pisarno in mu dejala: “Damjan, štirje dnevi so že minili, pa še nimam nič od tebe. Kako naj speljem organizacijo dela, če nimam ljudi (kadrovskih virov).


Več v kategoriji ADMA

Več člankov iz te kategorije