ADMA SE PREDSTAVI: "Ko se pojavijo posnemovalci, takrat vem, da delamo nekaj prav"
IME IN PRIIMEK: Monika Žokalj
IZOBRAZBA: diplomirana ekonomistka
DELOVNO MESTO: direktorica
PODJETJE: Yogurtlandia Brežice
Udeleženka kongresa ali posveta ADMA: DA
Kdo ste in s katerimi besedami bi se opisali?
Sem Monika Žokalj iz okolice Brežic. Sem oseba, ki mora delati, včasih tudi več stvari hkrati. Pri svojem delu sem komunikativna, inovativna, zelo motivirana, vestna, urejena, natančna, odlična timska delavka, vedno usmerjena k pozitivnim stvarem, optimistična, ter oseba, ki zna poslušati in si vedno vzame čas za prijatelje in družino. Svoje delo opravljam z največjim veseljem in srčno.
Koliko let ste na trenutnem delovnem mestu in kaj vse obsega vaše delo?
Na trenutnem delovnem mestu sem od aprila 2019, ko sem pogumno stopila na pot samostojnosti in se ne vede, kaj to prinaša, odločila, da odprem svoje podjetje, kupim franšizo in odprem poslovalnico Yogurtlandia v Sloveniji. Lahko bi rekla, da sem deklica za vse. Moje delo obsega tako načrtovanje prodaje, izbiro artiklov, ki jih ponujamo v svojem lokalu, skrb za urejenost lokala, načrtovanje objav na družabnih omrežjih, marketing ter ne nazadnje tudi strežba in skrb za zadovoljstvo svojih strank.
Kakšna je po vašem mnenju dobra poslovna podpora?
Po mojem mnenju je dobra poslovna podpora tista, ko veš, da imaš ob sebi nekoga, ki mu zaupaš in se od njega tudi učiš. To je nekdo, ki je iste ali podobne miselnosti ter s podobno vizijo.
Kako vas je zaneslo na to poklicno pot?
Na pot samostojne podjetnice me je ponesla želja po nečem novem in to, da sebi in drugim dokažem, da si upam. Pustila sem službo za nedoločen čas, z delovnikom od 7.00 do 15.00, pet dni na teden. Marsikdo bi me morda vprašal po »zdravi pameti«, če se malo pošalim. Ampak želela sem izziv. V prejšnji službi sem začela stagnirati, izzivov, ki sem si jih želela, pa nisem dobila. Prekipevala sem od novih idej in predlogov, pa sem bila vedno zavrnjena. Enkrat sem morala reči stop.
Bi rekli, da se je vaš poklic čez leta precej preoblikoval?
Vse napreduje, pa tako tudi poklici. Če je bilo še pred nekaj leti vse bolj preprosto, pa se zdaj z vsemi tehnološkimi posodobitvami in zahtevami to spreminja. V prejšnji službi sem delala kot poslovna asistentka, zadeve pa so se spreminjale na dnevni ravni. Pojavljale so se nove in nove evidence, pripravljanje neštetih poročil, bilanc ipd.
Kako pa se je vaše delo spremenilo v zadnjih dveh letih, odkar živimo v posebnih razmerah?
Zelo. Nenehne spremembe in prilagajanje trgu, vsakodnevno spremljanje zakonodaje, zdaj v koronskih časih še toliko bolj. Stranke so prilagodljive, vendar pa moraš biti vedno korak pred konkurenco in trgu ponuditi vedno nekaj novega, da si zanimiv. Morda bi poudarila tudi dejstvo, da se je veliko preneslo na splet. Zaradi vseh ukrepov so ljudje veliko na družabnih omrežjih in svetovnem spletu, zato moraš biti pravočasen in inovativen tudi na tem področju. Dnevno je treba objavljati novosti, da te ne pozabijo. V teh časih se držim Darwinovega načela: »Ne preživijo najmočnejši ali najpametnejši, ampak tisti, ki se najhitreje prilagodijo na spremembe.«
Brez katerega tehnološkega pripomočka si ne znate več predstavljati dela?
Vsekakor svojega dela ne bi mogla dobro opravljati brez pametnega telefona in računalnika. Vedno in povsod sta v moji bližini. Je pa res, da je v moji torbici vedno tudi beležka. Rada rečem, da so to moji drugi možgani. Namreč, vse ideje, ki se rodijo v moji glavi, so vedno najprej zapisane na papirju.
Kako gledate na pomen izobraževanja za posameznika?
Nenehno učenje nas dela boljše in konkurenčnejše na svojem področju. Čeprav zdaj sama izbiram in financiram vsa svoja izobraževanja, je to naložba vase. Na izobraževanjih vedno slišiš kaj novega ali pa obnoviš znanja, ki jih že poznaš. Lahko bi se reklo, da vlagaš v to, kar lahko vsak trenutek zgrabiš in greš. Stalno učenje nam lahko preoblikuje življenje ter nas opolnomoči za prilagajanje hitrim spremembam ter nam izboljša samopodobo. S tem se poveča naša dodana vrednost. Tisti, ki se tega zavedamo, bomo vedno našli priložnosti za učenje, pa četudi bomo za to investirali svoj prosti čas in denar.
Kaj vas navdušuje in motivira?
Motivira me dejstvo, da je pred mano še veliko izzivov, ki bi jih želela doseči, in želja biti na svojem področju najboljša.
Kaj je bil do zdaj vaš največji izziv na delovnem mestu in kako ste se spopadli z njim?
Lahko bi rekla, da je bil največji izziv stopiti v stik s podjetjem v Italiji, kupiti franšizo za prodajalno in kot prva v Sloveniji začeti posel po njihovih standardih in zahtevah.
Sicer to ni bilo tako težko, kot bi pričakovali, je pa bila pravilna komunikacija ključnega pomena. Po predstavitvi najine ideje (od samega začetka je ob meni partner) in raziskave trga, so se brez oklevanja odločili, da sva primerna kandidata in da v naju vidijo velik potencial. In res jih nisva razočarala. Lahko rečem, da je bil večji izziv najti ustrezen poslovni prostor ter zagotoviti dovolj finančnih sredstev kot pa dobiti vse franšizne pravice, saj je od ideje do realizacije preteklo samo leto dni.
Glede na to, da gre v mojem primeru za gostinski lokal, kjer ponujamo malo drugačno ponudbo, prilagojeno okolju, kjer smo, in strankam, ki nas obiskujejo, je vsekakor največji izziv sestaviti ekipo in jo voditi. Nenehni kompromisi nas bogatijo in delajo boljše. Ko pa se na trgu ali v naši bližini pojavijo posnemovalci, takrat vem, da delamo nekaj prav.
Katere so prednosti in slabosti vašega dela?
V svojem primeru vidim veliko prednosti, lahko bi rekla, da sem večopravilna, saj si delovnik razporejam sama, prav tako pa skrbim za vse obveznosti in dogajanja. Tu se ni treba nikomur prilagajati, kar pa na drugi strani prinese odgovornost tako do okolice in ekipe, ki stoji za mano. Pa temu ne bi rekla ravno slabost. Potrebno je samo več samodiscipline in samonadzora. Mogoče je slabost samostojnega podjetnika tudi ta, da imaš manj prostega časa, kar pa zaradi lastne odločitve vzameš v zakup.
Če bi še enkrat izbirali svojo poklicno pot: bi se znova odločili za delo, ki ga opravljate, in zakaj?
Absolutno da. Nikoli nisem obžalovala svoje odločitve samostojne podjetnice, pa bi jo kdaj mogoče lahko, predvsem zdaj zaradi trenutne svetovne situacije. Pridejo dnevi, ki niso rožnati in brezskrbni, vendar pa ostajam optimistična in verjamem, da se bo v prihodnje situacija vsekakor izboljšala. Sicer pa imam še toliko želja in idej, da o nečem slabem sploh ne razmišljam.
Kako skrbite, da vam stres ne pride pod kožo?
Stres, kaj je že to? Šalo na stran. Dozdajšnje delo in izkušnje so me pripeljale do točke, da ko zaidem v stresno situacijo, to s trezno glavo in razmislekom hitro odpravim. Nikoli ni vse lepo in popolno. Če bi bilo, bi bilo dolgočasno. Rada rečem, da je stres test za naše 'možgančke'. Si pa zato rada vzamem čas za potovanja, za svoje najbližje in tudi za razvajanje svojih brbončic.
Kaj bi svetovali nekomu, ki se je pravkar odločil postati del poslovne podpore?
Svetovala bi, naj se na svojem področju trudi biti najboljši in naj črpa znanja, ki so mu dana. Vsako ponujeno priložnost za razvijanje svojih znanj in kompetenc naj sprejme z odprtimi rokami. Na koncu vedno rečemo, da ti vse enkrat prav pride.
Kaj počnete v prostem času?
Glede na to, da je podjetje še vedno novo na trgu in da se moramo vedno znova dokazovati, prostega časa nimam veliko. Kadar pa pride do tega, da si lahko vzamem kakšen dan ali uro zase, se najraje odpravim na vikend oddih nekje po naši Sloveniji ali pa na odlično večerjo h kateremu od naših kuharskih mojstrov. Zelo rada preizkušam in podpiram slovensko kulinariko.
Katera je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali?
Robin Sharma: Ob 5ih vstani in svet ti bo ležal na dlani.
Kje se vidite v prihodnjih petih letih?
Kot lastnica še katere poslovalnice Yogurtlandia po Sloveniji, morda tudi v tujini, ter kot kreatorka lastnih izdelkov. Naše sanje nimajo roka uporabe, zato samo zadihajmo in nadaljujmo z vizualizacijo, saj je življenje prekratko, da ne bi izkoristili vseh svojih potencialov.
Naj intervju zaključim z mislijo:
»Držite se svojih sanj. In naredite vse, kar je treba, da jih spremenite v resničnost!« (Beverly Sallee)