Zdravje in dobro počutje

Spanje za dobro delovanje na delovnem mestu in sicer

Spanje je zelo pomembno za vsakodnevno delovanje tako na delovnem mestu kot v prostem času, ključno je tudi za zagotavljanje dolgoročnega zdravja. Veliko za kakovostno spanje lahko naredimo sami, na primer z upoštevanjem osnovnih navodil dobre higiene spanja in budnosti. Spanja, ki ni kakovostno, pa lahko kaže na eno kar od 90 oblik motenj spanja, med katerimi je najbolj znana nespečnost. Vsako od njih znajo prepoznati in pri njej učinkovito pomagati strokovnjaki Centra za motnje spanja.

Spanje potrebuje našo nenehno pozornost - dobro delujemo takrat, ko nam ga ne primanjkuje. Naspati na zalogo se po besedah strokovnjakov žal ne moremo. Fotografija: Freepik

Motnje spanja so pogoste

Če zvečer dolgo ležite v postelji in ne morete zaspati, se ponoči pogosto prebujate, ali se zjutraj zgodaj zbudite in ne morete več zaspati nazaj, lahko trpite za nespečnostjo, pri kateri se bolniki zjutraj zbudijo neprespani, se počutijo utrujeno in težko opravljajo dnevne obveznosti. "Problem nastane, ko imajo zaradi neprespanih noči težave v šoli in na delovnem mestu, oziroma med vožnjo avtomobila," opozarjajo v Centru za motnje spanja, v okviru katerega deluje tudi strokovnjakinja za motnje spenja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.. 

"Motnje spanja so zelo pogoste, saj samo za kronično nespečnostjo trpi več kot 30 odstotkov ljudi. Nespečnost pa ni edina, saj po Mednarodni klasifikaciji motenj spanja poznamo več kot 90 različnih motenj spanja," poudarjajo. Med pogostimi motnjami je tudi prekomerna dnevna zaspanost kljub dobremu nočnemu spancu, ki je, kot navajajo, vzrok kar četrtine vseh prometnih nesreč.

Motnje spanja so zelo pogoste, saj samo za kronično nespečnostjo trpi več kot 30 odstotkov ljudi.

"Pomembno je, da motnje spanja pravočasno prepoznamo, saj jih lahko uspešno zdravimo in preprečimo njihove dolgotrajne posledice. Nezdravljene motnje spanja vodijo v kronične bolezni, kot so motnje v delovanju srčno žilnega sistema, motnje višjih živčnih funkcij (kot so motnje koncentracije, spomina), motnje razpoloženja, predvsem depresija. Motnje spanja vodijo tudi v prekomerno dnevno zaspanost, ki po Pravilniku za voznike motornih vozil ni združljiva z vožnjo," opozarjajo v omenjenem centru, katerega namen je preventiva in zgodnje prepoznavanje vseh 90-ih oblik motenj spanja ter ustrezno svetovanje. Zagotavljajo tudi celostno obravnavo bolnikov z motnjami spanja.

Spanje najprej potrebuje higieno

"Za dobro spanje je pomembno, da se držimo osnovnih navodil dobre higiene spanja in budnosti. Spite samo toliko, kolikor potrebujete, da se naslednji dan počutite spočite. Vedno vstajajte ob isti uri, vseh sedem dni v tednu. Bodite športno aktivni. Spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom," je v članku za časopis Delo opisala prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.

"Za dobro spanje je pomembna primerna temperatura spalnega prostora. Imejte redne obroke hrane in ne odpravite se spat lačni. Zvečer zmanjšajte vnos tekočine. Iz prehrane izločite vse izdelke, ki vsebujejo kofein. Izogibajte se pitju alkoholnih pijač, predvsem zvečer. Kajenje lahko moti spanje. Ne nosite problemov s seboj v posteljo. Ob daljših nočnih prebujanjih se ne »mučite« s ponovnim uspavanjem. Budilko pospravite pod posteljo ali jo obrnite tako, da ne boste videli, koliko kaže. Podnevi ne spite," je še dodala.

 Kdaj moramo zaradi slabega spanja k zdravniku?

"Spanja nam primanjkuje takrat, ko se zjutraj težko zbudimo in ostanemo budni, imamo podnevi težave s povečano zaspanostjo in obstaja nevarnost, da zaspimo v monotonih situacijah. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se javlja trikrat na teden tri mesece in ima oseba zaradi slabega spanja ponoči tudi težave podnevi. Takrat je smiselno obiskati specialista nevrologa, strokovnjaka za motnje spanja," je prof. dr. Leja Dolenc Grošelj povedala v intervjuju za Nedeljski Dnevnik.

Med pogostimi motnjami spanja je tudi prekomerna dnevna zaspanost kljub dobremu nočnemu spancu, ki je vzrok kar četrtine vseh prometnih nesreč.

Kakšna pa je razlika med običajno utrujenostjo in zaspanostjo? "Utrujenost je lahko posledica pomanjkanja energije, povečane fizične aktivnosti ali motnje razpoloženja. Zaspanost pa je povečana želja po spanju, ko oseba podnevi zadrema oziroma zaspi v situacijah, v katerih se sicer pričakuje normalna budnost. Sprva je to v monotonih situacijah, kot je branje, gledanje televizije, kasneje pa tudi med aktivnostjo – med delom, vožnjo avtomobila, govorom, hojo," v časopisu odgovarja strokovnjakinja za spanje.

"Kadar ima posameznik težave s spanjem, ki trajajo več tednov, se javljajo večkrat na teden in jih ne more razložiti z drugimi dejavniki, kot je na primer stres ali motnja razpoloženja, je smiselna napotitev v Center za motnje spanja, kjer bo deležen obravnave motnje spanja po evropskih smernicah," še dodaja v omenjenem intervjuju.

O vplivih spanja na zbranost, spomin in odločanje bo prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., iz Centra za motnje spanja predavala tudi na letošnjem Kongresu ADMA v Portorožu.

Oznake:

Več v kategoriji Zdravje in dobro počutje

Več člankov iz te kategorije