Intervju

Slavica Keršič: TOP finalistka izbora za ADMA odličnost 2022

ADMA INTERVJU

Znane so TOP 3 finalistke izbora za ADMA odličnost 2022! Vsako od njih predstavljamo v ADMA intervjuju. Zmagovalka bo znana 19. maja na slavnostni razglasitvi na Kongresu ADMA 2022!

Slavica Keršič

IZOBRAZBA: višja DELOVNO MESTO: vodja Enote za zdravstveno administracijo UKC Maribor PODJETJE: UKC MARIBOR

Kdo ste in kako bi se opisali v nekaj stavkih?

Sem Slavica Keršič, rojena 13. 3. 1968 v ZR Nemčiji, v Stuttgartu. Sem poročena, mama treh otrok in babica štirim vnukom. Sem zelo empatična oseba, komunikativna, po duši organizatorka, bodisi v službi ali izven službe. Aktivno govorim tri jezike, slovensko, nemško in srbohrvaško, pasivno angleško. Družina je pri meni na prvem mestu. Že od nekdaj sem si želela veliko družino. Vendar pa brez izzivov v službi ne bi bila to, kar sem.

Zakaj ste se odločili za prijavo na izbor za naziv ADMA odličnost 2022 in kaj vam ta naziv predstavlja?

Že pred leti so me nagovarjali, naj se prijavim. Stvari morajo dozoreti, zato sem se letos odločila za prijavo ADMA odličnosti 2022. Naziv ADMA odličnosti bi potrdil in podkrepil mojo dolgoletno kariero, ki sem jo in jo gradim v UKC Maribor. Brez podpore vodilnih seveda to ne bi bilo izvedljivo, zato si štejem v čast, da so mi dovolili in podprli moje razvojne ideje. 

Kaj vam pomeni odlična uvrstitev v finale?

Uvrstitev v finale pomeni zame in institucijo potrditev, da svoje delo opravljam korektno v dobrobit organizacije, v kateri sem zaposlena že 34 let.

Zaupajte nam kratek opis svoje karierne poti.

Prvih deset let sem živela v Nemčiji, kjer sem rojena in sem obiskovala prve tri razrede osnovne šole. Leta 1978 smo se preselili v Slovenijo. Končala sem osnovno šolo in se vpisala v Srednjo družboslovno šolo (danes 1. gimnazija v Mariboru) – smer Upravni tehnik. Srednjo šolo sem končala leta 1987. Po končani srednji šoli sem se zaposlila v takratni Splošni bolnišnici Maribor, TOZD operativni oddelki kot pripravnica v administraciji. Po pripravništvu sem nadomeščala porodniške dopuste. Vmes sem leta 1989 prvič postala mama in nato sem v letu 1990 rodila drugo hčerko. Vmes sem žal ostala brez zaposlitve, vendar sem bila vztrajna pri iskanju nove zaposlitve tudi izven Splošne bolnišnice Maribor kot v sami ustanovi. Ponovno sem se zaposlila v Splošni bolnišnici Maribor leta 1991 na Oddelku za ORL in MFK, kjer sem delala do leta 1999. Leta 1996 sem postala še tretjič mama. Poleg velike družine in domačih obveznosti sem delo administratorke zelo rada opravljala. Kot v vsaki službi so bili vzponi in padci, vendar sem vedno stremela k izboljšavam in to s podporo vodstva uspela integrirati v proces dela.

Zaradi izmenskega dela, ki sem ga opravljala, sem dobila priložnost zamenjave delovnega mesta. Tako sem se leta 1999 zaposlila kot referentka v Finančno računovodski službi Splošne bolnišnice Maribor. Dodelili so mi vodenje sklada prof. dr. Milana Černelča, ki je bil ustanovljen leta 1995. Namenjen je donatorskim prispevkom za nakup medicinske opreme in za strokovna izpopolnjevanja zaposlenih. Hkrati sem upravljala naše počitniške kapacitete, ki jih uporabljajo zaposleni in upokojenci UKC Maribor. Skupaj 15 apartmajev v Sloveniji in na Hrvaškem. Skrbela sem za namestitve, organizirala čiščenja in vzdrževanje. V 11 letih dela v Finančno računovodski službi sem pridobila ogromno novih znanj in neprecenljive izkušnje. V tem obdobju sem opravila študij za poslovno sekretarko in napisala diplomsko nalogo z naslovom: Organizacije strokovnih srečanj v UKC Maribor. Z organizacijo učnih delavnic in strokovnih srečanj sem se ukvarjala ob ostalih zadolžitvah v takratni Finančno računovodski službi. Pred odhodom v Znanstveno raziskovalni oddelek so po mojem predlogu uvedli dva računalniška programa za Černelčev sklad in počitniško dejavnost, ki ga uporabljajo še danes. Po končanem študiju je moj takratni vodja Finančno računovodske službe gospod Marjan Javornik, univ. dipl. ekon. predlagal direktorju prerazporeditev v Znanstveno raziskovalni oddelek, kjer smo ustanovili Enoto za organizacijo strokovnih srečanj. Zame je bila to neprecenljiva izkušnja in izkaz zaupanja vodstva UKC Maribor, saj sem bila na tem področju prva tri leta sama, samouk v organizaciji strokovnih srečanj. Smo edini javni zavod, ki ima ustanovljeno službo za tovrstna strokovna srečanja v Sloveniji. Zaradi širitve in vedno večjega povpraševanja in organizacij dogodkov se je ustanovil Center za odnose z javnostmi in marketing, ki se mu je priključila Enota za organizacijo strokovnih srečanj. V Centru za odnose z javnostmi sem bila zaposlena vse do leta 2018. Leta 2018 mi je takratni direktor prof. dr. Vojko Flis, dr. med. ponudil delovno mesto vodje zdravstvene administracije, ki sem jo z veseljem sprejela. Uvedla se je Enota za zdravstveno administracijo v okviru Kadrovskega oddelka. Noben začetek ni lahek, vendar s podporo direktorja in dobro komunikacijo z zaposlenimi in vodji oddelkov in klinik se je izkazalo, da so potrebne spremembe v sami organizaciji dela kot tudi v medsebojnih odnosih, ki so ključni. Rada bi še omenila, da od leta 2018 odlično sodelujemo s Srednjo šolo za trženje in oblikovanje, Srednjo ekonomsko šolo in Višjo strokovno šolo DOBA v Mariboru. Z obema srednjima šolama kot DOBA imamo sklenjene pogodbe o izvajanju praktičnega usposabljanja dijakov in študentov v UKC Maribor. Letos se je ustanovilo Združenje zdravstvene administracije Slovenije, katerega sem članica upravnega odbora. V združenju stremimo k izboljšanju delovnih pogojev zdravstveno administrativnih sodelavcev, imamo skupne cilje, eden izmed njih je uvedba pripravništva za novo zaposlene - zdravstveno administrativne sodelavce.

Slavica Keršič

Na katerega od svojih kariernih dosežkov ste najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosna na to, da sem svoje znanje in izkušnje, ki sem jih z leti pridobila na delovnih mestih, nadgradila s študijem poslovnega sekretarja. Ponosna sem tudi na ustanovljeno Enoto za strokovna srečanja v UKC Maribor in na novosti, ki so jih integrirali v delovne procese z namenom optimizacije dela, ki so še danes v uporabi.

Kaj vas navdušuje in motivira, kaj vam daje zagon?

Navdušujejo me novosti, ki jih vedno znova uvajam oz. želim uvesti. Zagon mi daje optimizem in empatija. Ponosna sem, ko vidim izvedbo svojih idej in ko ugotovim, da sem kakšno zadevo dobro naredila.

Kakšen je po vašem mnenju recept za uspešen odnos med menedžerjem in njegovo poslovno podporo?

Pravega recepta tukaj ni. Prilagajanje trenutnim situacijam, krmarjenje, komuniciranje, potrditev dobrih idej, menim, da je to pravi recept. Sama rada kuham in pečem. Recept se sproti spreminja, na koncu mora biti okusno za vse.

Katere so po vaše lastnosti poslovne podpore prihodnosti?

Poslovne podpore v prihodnosti so digitalizacija, debirokratizacija, izobraževanje kadra. Seveda pa ne smemo pozabiti dobre komunikacije in pristnih medosebnih odnosov.

Digitalizacija in tehnološki razvoj sta močno vplivala tudi na to področje. Kako bo po vašem mnenju videti ta poklic v prihodnosti?

Če se osredotočim na poklic zdravstvene administracije, smo tukaj zelo podhranjeni v primerjavi z drugimi bolnišnicami. Stremim k temu, da bi se v naši instituciji uvedli digitalni diktafoni, e-arhiviranje dokumentacije, brezpapirno poslovanje. Razumljivo je, da je vse vedno povezano s finančnimi sredstvi, vendar je še toliko možnosti za izboljšave. Sam zdravstveno administrativni kader bi usmerili v opravljanje drugih del, kot so obračuni storitev – to prinaša javnim zavodom denar.

Se vam zdi, da sta pri vašem poklicu pomembnejša izobrazba ali učenje iz lastnih izkušenj?

Vsekakor je pomembno oboje, eno brez drugega nekako ne gre. Izkušnje si pridobimo na delovnem mestu, dodatna znanja pa le podkrepijo naše izkušnje oz. naša znanja. Najpomembnejše je vseživljenjsko učenje na vseh področjih.

Kako se je v zadnjih dveh letih nenavadnih razmer spremenilo vaše delo?

V zadnjih dveh letih nas je zaznamoval COVID. Vsi smo se morali prilagoditi in reorganizirati delo. Zaradi odsotnosti velikega števila osebja med zdravstveno administrativnim kadrom, bodisi so bili odsotni zaradi varstva otrok ali zaradi bolezni, smo se spopadali z velikimi kadrovskimi težavami. V takšnih situacijah je bila potrebna dobra organizacija kadra, prerazporeditve, sodelovanje in medsebojno razumevanje ter velika prilagodljivost. Poleg vodenja svojih zdravstveno administrativnih sodelavcev mi je vodstvo zaupalo dodatne zadolžitve, in sicer sem organizirala prenočišča v hotelih v Mariboru za zaposlene, ki so bili takrat razporejeni v COVID enote in so se izolirali od svojcev zaradi morebitnih okužb. Pozneje so mi še dodelili vodenje vstopnih (INFO TOČK), ki jih še danes vodim. Tukaj so zaposleni študenti, ki skrbijo za nemoten pretok pacientov (izpolnjujejo COVID vprašalnike). Na začetku epidemije oz. pandemije COVID je bilo zaposlenih 85 študentov, trenutno je zaposlenih približno 50.

Kateri so največji izzivi, s katerimi ste se spopadli na svojem delovnem mestu?

Na trenutnem delovnem mestu kot vodja so največji izzivi zaposlovanje kadra. Kot ste verjetno seznanjeni, so zdravstveno administrativni sodelavci slabše plačani. Zavedati se moramo, da delo zdravstveno administrativnega sodelavca ni le pisanje izvidov. Tukaj so še obračuni, podpora predstojnikom oddelkov in klinik, organizacija kadra. In številna druga dela, za katera se je treba nenehno izobraževati.

Zaposleni v podpori menedžmentu sicer niso formalni vodje. A vse pogosteje jih opisujemo kot »skrite vodje«. Kaj menite, zakaj?

V vsakem podjetju je nekdo direktor, sledijo vodje oddelkov, enot itn. Menim, da direktor podjetja sam brez sodelovanja z ostalimi uslužbenci ne more izpolnjevati zastavljenih ciljev. Cilje pa lahko izvedemo le z dobro komunikacijo in jasnimi navodili. Pravzaprav jih ne bi opisala kot »skrite vodje« ampak kot operativne sodelavce.

Kaj počnete v prostem času?

V prostem času se rada posvetim družini, družinska kosila ob koncih tedna so zame razbremenitev in odklop od službenih obveznosti. Z možem rada potujeva. Izredno rada kuham in pečem za družino in prijatelje. Druženje s prijatelji mi veliko pomeni. Kolesarjenje. Branje. Imam srečo, da stanujem dokaj blizu delovnega mesta, zato hodim v službo peš ali s kolesom.

Ste nočna ptica ali jutranji človek?

Zagotovo sem jutranji človek že od otroštva. 

Se udeležujete kongresa ADMA in kaj vas tam najbolj navdušuje?

Kongresa ADMA se skoraj redno udeležujem. Najbolj me navdušujejo vsekakor predavanja, druženje, mreženje z udeleženci.

Kateri je najboljši karierni nasvet, kar ste ga kdaj prejeli?

Prvi karierni nasvet sem prejela od nekdanjega šefa gospoda Marjana Javornika, univ. dipl. ekon. »Jaz vem, da ti to zmoreš«, drugega sem prejela od nekdanjega direktorja prof. dr. Vojka Flisa, dr. med. »Vem, da vam ne bo lahko, vendar sem prepričan, da boste zmogli, in dokler bom jaz direktor, imate mojo podporo«.

Kakšne cilje ste si zastavili za letošnje leto?

Letos želim, da bi zaposleni, ki jih vodim, imeli priložnost za osebno in službeno rast. Da bi delo potekalo kontinuirano, da bi lahko zaposlili novi kader in izobrazili obstoječega, še posebej na področju digitalizacije. Čisto konkreten cilj pa je uvedba digitalnih diktafonov, ki bi optimizirali delo, ne le zdravstveno administrativnim sodelavcem, ampak tudi zdravnikom in zaposlenim v zdravstveni negi.

Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalila svojim koordinatorjem in vsem zdravstveno administrativnim sodelavcem za odlično sodelovanje. Zahvalila bi se zdajšnjemu direktorju prof. dr. Antonu Crnjacu, dr. med., višjemu svetniku za priporočilo.

MISEL Ne praznujemo dneva hvaležnosti. Pa bi moral biti poseben dan v letu, ko bi se s pozornostjo in objemi posvetili ljudem, ki so naredili kaj posebnega za nas.          (Helen Exley)

PREBERITE ŠE:

Metoda Križanec: TOP finalistka izbora za ADMA odličnost 2022

in

Ines Štefančič: TOP finalistka izbora za ADMA odličnost 2022


Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije