ADMA

Nova revija ADMA: kompetence prihodnosti ustvarjamo že danes

Novembrska revija ADMA je posvečena kompetencam prihodnosti med drugim prinaša razmisleke predavateljev, ki jih bomo 12. in 13. novembra poslušali na Posvetu ADMA v Kranjski Gori, zgodbo finalistk izbora ADMA odličnost 2026 in vrsto praktičnih nasvetov za delo v podpori vodstvu.

Gregor Ravnik
Revija ADMA 67 na naslovnici predstavlja finalistke in zmagovalki ADMA odličnosti 2026. Avtor: Gregor Ravnik

O prihodnosti radi ugibamo, a razprave o njej nas hitro zapeljejo v slepe ulice in skrbi. Zato smo jih v novi številki revije ADMA postavili na glavo. Ne sprašujemo se, kaj nam bo prihodnost prinesla, temveč kakšna bo v njej vloga podpore vodstvu, da bo ohranila in krepila svojo moč in pomen.

Kompetence prihodnosti so namreč rdeča nit 67. številke revije, ki je pravkar izšla. In kot je očitno skorajda na vsaki strani: ustvarjamo jih že danes. Avtorice in avtorji člankov so si pri tem enotni. Tehnologija bo prevzela vse več rutine, zato bo vse bolj štelo tisto, česar ne moremo avtomatizirati: presoja, odnosi, jasnost in skrb zase.

Revija ADMA razmišljanje o prihodnosti postavlja na glavo. V njej se ne sprašujemo, kaj nam bo prihodnost prinesla, temveč kakšna bo v njej vloga podpore vodstvu, da bo ohranila in krepila svojo moč in pomen.

Z naslovnice: ko nevidno delo postane vidno

Z naslovnice nas pozdravljajo finalistke izbora ADMA odličnost 2026: Lidija Kelher iz Termoelektrarne Brestanica, Polona Dolžan iz Turizma Ljubljana, Marija Ana Ručigaj iz UKC Ljubljana, Petra Mis iz podjetja Roche, Marija Kovač – Maca z Ministrstva za okolje in prostor ter Ines Furlan iz Iskraemeca. Pogled v njihovo delo je učna ura in navdih hkrati.

Polona Dolžan v kolumni razmišlja, kaj ji je prinesla uvrstitev med finalistke, zakaj je odličnost bolj odgovornost kot krona in zakaj je vredno, da se testiranja lotimo tudi tisti, ki še oklevamo. Zapis sklene s pomembno mislijo: "Naj beseda odličnost ne ostane samo naziv, naj postane način dela."

Odličnost bomo v živo spoznavali tudi na Posvetu ADMA v Kranjski Gori. Letošnji zmagovalki Ines Furlan in Marija Kovač – Maca bosta v petek v sklopu ADMA prakse delili veščine, po katerih slovita v svojih organizacijah in širše, Petra Mis pa bo že dan pred tem sodelovala na okrogli mizi ADMA srce organizacije.

Pogled v delo letošnjih finalistk ADMA odličnosti je učna ura in navdih hkrati.

Od člankov v reviji do Posveta ADMA

Na Posvetu ADMA bomo v ospredje postavili odnos med človekom in tehnologijo, ki ga pretresamo tudi v reviji. Kar nekaj predavateljev, ki jih bomo spremljali v Kranjski Gori, je svoje misli zapisalo za bralke in bralce revije, da se lahko na srečanje z njimi pripravimo.

Mojca Balanč v članku Prihodnost potrebuje čustveno pismene ljudi pokaže, da čustvena inteligenca ni nekaj, kar imamo ali pa ne, temveč skupek sposobnosti, ki jih lahko razvijamo. V času umetne inteligence postaja povezovalna kompetenca, ki vpliva na to, kako poslušamo, presojamo in postavljamo meje. Na posvetu bo z nami že v četrtek zjutraj s predavanjem Nova supermoč? Ostati človek.

Ester Prajs, nekdanja sodnica, ki se danes posveča notranji jasnosti, v intervjuju pojasnjuje, kako ločiti notranji hrup od intuicije, zakaj administrativne menedžerke tako težko postavijo mejo in zakaj umirjenost ne pomeni počasnosti. Pet nujnih nalog nam ni treba doživeti kot pet alarmov. Kako to doseči v praksi, bomo z njo raziskali na predavanju Ko je vse nujno – kako ohraniti mir, postaviti prioritete in ostati učinkovit pod pritiskom.

Janez Rekar, vodja komerciale v Plastiki Mesojedec, iskreno pripoveduje, kako se gradi odnos s strankami, dobavitelji, celo s konkurenti. Njegovo sporočilo je preprosto: bolj ko bomo avtomatizirali procese, bolj dragoceno bo tisto, česar ne moremo avtomatizirati – zaupanje, spoštovanje, prisotnost in človeški stik. Odnos je donos je tudi naslov njegovega petkovega predavanja.

Bolj ko bomo avtomatizirali procese, bolj dragoceno bo tisto, česar ne moremo avtomatizirati – zaupanje, spoštovanje, prisotnost in človeški stik.

Olivera Rosulnik iz prevajalske agencije GORR razloži, kdaj je prevod z umetno inteligenco dovolj in kdaj potrebujemo strokovnjaka. S tremi preprostimi vprašanji (Poznate ciljni jezik? Poznate področje? Kako pomembna je komunikacija?) nam ponudi preizkus, ki ga bomo na posvetu nadgradili še z nasveti, kako o odločitvi prepričati nadrejene.

Darja Molan, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, med kompetence prihodnosti odločno uvršča tudi skrb za lastno zdravje. Skozi kampanjo Poskrbi za svoje nepogrešljive kose nas opomni, da na dolgem seznamu obveznosti prepogosto zmanjka prostora za nas same. Pogovor bomo nadaljevali na petkovi okrogli mizi Močna zase – odprto o ženskem zdravju, v kateri bo sodelovala tudi direktorica zavoda Herera Nina Gaspari Mazzini.

Kompetence prihodnosti iz različnih zornih kotov

Maša Budnar Radilović iz podjetja Competo v tokratni številki revije ADMA opisuje pot od administrativne podpore do poslovnega partnerstva: razumevanje poslovnega konteksta, presojo, povezovanje ljudi in informacij ter upravljanje sebe v zahtevnih situacijah. Vsak sklop dopolni z vajo, ki jo lahko preizkusimo že danes.

Mag. Maja Novak predstavi pet kompetenc, ki spreminjajo vlogo podpore vodstvu – od sodelovanja z umetno inteligenco do komunikacijske prilagodljivosti. Članek dopolnjuje kratek test, s katerim lahko preverimo svoj profil kompetenc prihodnosti.

Irena Zupančič Cimerman iz A1 Slovenija v intervjuju pravi, da so kompetence zimzelene, spreminjajo se le njihova razmerja. Z nasmehom deli anekdote iz časov pozivnikov in električnih pisalnih strojev ter tri nasvete administrativnim menedžerkam, ki bodo poklic opravljale čez pet ali deset let.

Tatjana Kolenc razmišlja o kritičnem razmišljanju v času, ko odgovore dobimo, še preden dobro postavimo vprašanje, in pokaže, kako se zdrava kmečka pamet in kritična presoja dopolnjujeta. Andreja Motaln pa nas s coaching pristopom – vprašaj, aktivno poslušaj, usmeri v akcijo – popelje od koordiniranja k vodenju.

Nina Prosen, prva uradna virtualna asistentka v Sloveniji, predstavi poklic, ki ga marsikdo še ne pozna, in pove, zakaj se umetne inteligence ne boji, temveč jo uporablja.

Komunikacija, ki gradi zaupanje

Katja Cimermančič se sprašuje, kaj se skriva za popolnimi besedami, ko nam umetna inteligenca izpili sporočila, in ponudi pet tehnik komunikacijske občutljivosti. Irena Potočar Papež opozori na natančnost pisnih sporočil in pojasni, zakaj je že naslov njenega članka – "Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času" – primer, kako ne pisati.

Petra Knez Bahor razkriva, zakaj "mi smo povedali" še ne pomeni "stranka je razumela" in kako v nekaj minutah telefonskega pogovora zaupanje okrepimo ali izgubimo. Nikola Feguš iz Prve bonitetne agencije pokaže, da se sestanek konča, odnos pa se šele začne – s kakovostnim stikom po njem. Dr. Luka Ličar pa nam svetuje, kako omiliti slovenski naglas v angleščini, z vajami, za katere zadostuje deset minut na dan.

Revija ADMA vsebuje tudi izbrane misli iz oddaje Moč poslovne podpore na Ljubljana TV, ki je letos prvič na velikih zaslonih v ospredje postavila poklic, brez katerega sodobne organizacije ne gredo, čeprav je največkrat v ozadju. Od direktorja Planeta GV Petra Ribariča do voditeljice Maje Fink sogovorniki pripovedujejo o širini, zahtevnosti in vrednosti dela v podpori vodstvu. Prihodnosti si ne upamo napovedovati. Ampak takšne, v kateri imamo s svojimi izjemnimi kompetencami glavno vlogo, se ne moremo drugega kot veseliti.

Prihodnosti si ne upamo napovedovati. Ampak takšne, v kateri imamo s svojimi izjemnimi kompetencami glavno vlogo, se ne moremo drugega kot veseliti.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji ADMA

Več člankov iz te kategorije