Vodenje

Reboarding: ponovna uskladitev organizacije in zaposlenega

Reboarding oziroma račanje zaposlenih na delovno mesto se v praksi pogosto obravnava kot logistični dogodek, ki zahteva predvsem administrativno ureditev dostopov in obveščanje sodelavcev. Tak pristop ne upošteva, da sta se v času odsotnosti spremenila tako organizacija kot tudi zaposleni. Tukaj nastopi reboarding, ki omogoča uskladitev sprememb ter podpira stabilno in učinkovito ponovno vključitev zaposlenega v delo in organizacijo.

Reboarding ni le kadrovska praksa, ampak pomemben element trajnostnega upravljanja zaposlenih. Fotografija: Magnific

Reboarding kot del organizacijske socializacije

Raziskave organizacijske socializacije kažejo, da zaposleni postopoma razvijajo razumevanje pravil, vrednot, norm in pričakovanj, ki oblikujejo njihovo vlogo v organizaciji1. Ta proces zmanjšuje negotovost in zaposlenemu omogoča učinkovito vključevanje v delovno okolje. Organizacijska socializacija je v svojem bistvu nenehen proces prilagajanja.

Ob daljši odsotnosti zaposlenega se proces prekine, saj zaposleni izgubi neposreden stik z vsakodnevnimi praksami, projekti in odnosi v organizaciji. V tem času se lahko spremenijo procesi, odnosi, pravila, odgovornosti ali prioritete organizacije. Zato mora zaposleni ob vrnitvi ponovno razviti razumevanje aktualnega konteksta oziroma delovnega okolja. Reboarding je proces sistematične ponovne vključitve zaposlenega po daljši odsotnosti ali ob bistveni spremembi njegove vloge v organizaciji in ga lahko razumemo kot fazo organizacijske socializacije.

Reboarding je proces, ki dlje odsotnemu zaposlenemu pomaga razumeti spremenjen kontekst organizacije.

Raziskave na področju onboardinga oziroma uvajanja zaposlenih kažejo, da strukturirani procesi socializacije pomembno prispevajo k uspešni integraciji zaposlenih v organizacijo2. To velja tudi za reboarding. Če organizacija sistematično predstavi spremembe v procesih, projektih in odgovornostih, se čas prilagajanja bistveno skrajša.

Zaposleni lažje razume aktualne prioritete in svojo vlogo pri njihovem uresničevanju. Takšna jasnost zmanjšuje tveganje napačnih odločitev ali nesporazumov v delovnih procesih. Reboarding zato deluje kot mehanizem za ponovno vzpostavitev organizacijskega konteksta.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Vodenje

Več člankov iz te kategorije