Intervju

Moč poslovne podpore in izjemne predstavnice stroke: “Umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila čustvene note, ki jo poslu dajemo ljudje”

Moč poslovne podpore, oddaja na televizijskem kanalu Ljubljana TV, ni uspela samo zaradi ideje, koncepta in televizijskega studia z vso opremo. K uspehu oddaje močno prispevajo sogovornice. V prvih oddajah smo gostili Valerijo Bižić (Viba film), Milico Saje (Splošna bolnišnica Novo mesto), Kajo Fabijan (Valmor d. o. o.), Metko Resnik (Mestna občina Krško) in Željko Borić (Blok d. o. o.) – ženske, ki dokazujejo, da so organizacija, empatija in strokovnost ključni stebri vsakega uspešnega podjetja ali zavoda. Sogovornice so razmišljale o preobrazbi poklica, krmarjenju med protokolom in človečnostjo ter o tem, zakaj digitalizacija nikoli ne bo mogla nadomestiti pristnega stika.

Med prvimi gostjami oddaje Moč poslovne podpore, ki jo je vodila Maja Fink (na desni), so bile (od leve proti desni): Metka Resnik (Mestna občina Krško), Kaja Fabijan (Valmor d. o. o.) in Valerija Bižić (Viba film). Fotografija: Gregor Ravnik

Drage dame, dobrodošle. Vaše zgodbe dokazujejo, da moč poslovne podpore ni v nevidnosti, temveč v nepogrešljivosti. Začnimo na začetku. Danes ste steber svojih organizacij, a verjetno si na začetku niste predstavljale, kam vas bo pot zanesla. Valerija, na Viba filmu ste že več kot tri desetletja. Je bila to ljubezen na prvi pogled?

Valerija Bižić: Nikakor si nisem predstavljala, da bom ostala 30 let. Začela sem pravzaprav kot »falirana« študentka kemije. Teta mi je takrat rekla, da me ne bo gledala doma in da direktor na Viba filmu potrebuje nekoga za urejanje arhiva. Tako se je začelo – z arhivom. Takrat so tajnice odhajale, jaz pa sem ostala, ker so mi rekli, da moram poslušati direktorja, ki je bil velika avtoriteta. Danes, ko vsi pravijo, da je treba službo menjati vsakih pet let, sem jaz še vedno tukaj. Delo v filmskem svetu me je pritegnilo, sčasoma se povežeš z ljudmi, postanejo tvoji prijatelji in preprosto ostaneš.

Milica Saje: Pri meni je bilo malo drugače. Že od mladih nog me je zdravstvo privlačilo; tisti značilen vonj po bolnišnici me je vedno pritegnil. Ko sem leta 1987 dobila prvo zaposlitev v Splošni bolnišnici Novo mesto, sem vedela, da je to tisto pravo. Takrat je bilo delo zelo ročno – veliko tipkanja in arhiviranja. A skozi desetletja sem opazovala neverjetno transformacijo poklica.

Kaja Fabijan: Moja pot se je začela v zavarovalništvu, v sprejemni pisarni. Kasneje sem iskala nove izzive in jih našla v podjetju Valmor. Pritegnila me je razgibanost manjšega podjetja v zasebnem sektorju, kjer nisi le številka, ampak opravljaš več različnih nalog hkrati.

Milico Saje, ki dela v Splošni bolnišnici Novo mesto, je zdravstvo že od nekdaj privlačilo, je voditeljici Maji Fink zaupala v oddaji Moč poslovne podpore. Fotografija: Gregor Ravnik

Ko omenjate razgibanost, v javnosti še vedno obstaja stereotip, da poslovna podpora pomeni zgolj »kuhanje kave in tipkanje«. Kaja, vi vodite zaledno pisarno (back office). Kaj vse obsega vaše delo?

Kaja Fabijan: Zaledna pisarna mora imeti odgovor na vsako vprašanje. Smo podpora celotnemu podjetju, tako operativi kot vsem drugim procesom. Pri nas to pomeni širok spekter nalog: od marketinga, kadrov in financ do priprave dokumentacije za računovodstvo ter podpore servisni ekipi. Gre za zaledje, ki omogoča, da vse poteka nemoteno.

Željka Borić: Podobno je pri nas. »Srce podjetja« se po mojem mnenju pokaže že pri organizaciji prejema pošte, kjer morata vladati red in disciplina. Ker delamo na področju reciklaže, moram dobro poznati zakonodajo, uredbe in direktive, zlasti pri pripravi vlog za čezmejno pošiljanje odpadkov. Delamo za boljši jutri našega planeta, moja naloga pa je poskrbeti za urejeno ozadje, da lahko drugi dosegajo te cilje.

Milica Saje: Tudi v zdravstveni administraciji je tipkanje z digitalizacijo postalo le manjši del nalog. Danes naše delo vključuje zelo pomembne segmente: upravljanje čakalnih seznamov, obračun opravljenih storitev, ki so ključni za finančno stabilnost bolnišnice, poznavanje strokovne terminologije, poznavanje zakonodaje in še mnogo več. Smo ključni člen pri oskrbi pacienta.

Včasih je bilo naše delo zelo ročno, veliko tipkanja in arhiviranja. Danes je poklic doživel izjemno transformacijo.

To zahteva veliko prilagodljivosti. Valerija, omenili ste, da se direktorji menjajo na pet let. Metka, vi pa se soočate s strogim protokolom in menjavami županov. Kako ohranjate mirnost in profesionalnost?

Valerija Bižić: Res je, direktorji se menjajo približno vsakih pet let, zato se moraš vedno znova prilagoditi novemu vodstvu. Naučila sem se potrpežljivosti. Včasih me je jezik prehitel, danes raje naredim dva koraka nazaj in preštejem do deset. Ob vsakem odhodu mi je bilo hudo, a sem si rekla: »Gremo naprej.«

Metka Resnik: V javni upravi je podobno. Vsaka štiri leta, ob volitvah, je prisotne nekaj negotovosti. Vedno znova moraš dokazovati svojo profesionalnost in graditi zaupanje. Protokol je poseben izziv – vsako leto me je pred proslavami ali otvoritvami malo strah, ali bo vse potekalo gladko. Pripravim scenarij in natančno določim, kje kdo stoji in kje bodo škarje za rezanje traku in to povem sodelujočim. Včasih se počutim kot »tečka«, ki opozarja na podrobnosti, a le tako gostje ne opazijo morebitnih napak. Protokol in Ksenija Benedetti sta moji stalnici.

Milica Saje: Pri vodenju je ključno, kako delaš z ljudmi. Vodim ekipo 40 sodelavk in nanje sem izjemno ponosna, pogosto jim rečem kar »moja dekleta«. Ker sem sama prehodila pot od administratorke naprej, razumem njihove izzive. Pri delu stavim na spoštovanje in cenjenje dela vsake posameznice.

"Delamo za boljši jutri našega planeta, moja naloga pa je poskrbeti za urejeno ozadje, da lahko drugi dosegajo te cilje," je svoje delo v oddaji Moč poslovne podpore opisala Željka Borić iz podjetja Blok d. o. o.. Fotografija: Gregor Ravnik

Vse ste omenile nenehen razvoj. Danes veliko govorimo o umetni inteligenci. Kaja, priznanje ADMA odličnost 2025 ste prejeli prav v času tehnološkega razcveta. Ali menite, da nas bo tehnologija povozila?

Kaja Fabijan: Umetna inteligenca je velika pomoč. V podjetju uporabljamo orodja, kot je ChatGPT, za prevode ali pripravo osnutkov. A menim, da nas ne bo nadomestila. Na koncu odločajo subjektivna presoja, izkušnje in odgovornost. Umetna inteligenca ne more nadomestiti čustvene note, ki jo poslu dodajamo ljudje. Posel je podaljšek osebnega življenja, potrebuje empatijo in sposobnost ustvarjanja vzdušja, česar tehnologija ne zmore.

Valerija Bižić: Strinjam se. Umetna inteligenca je lahko odlična pomoč pri preverjanju slovnice, vendar je le »škatla« podatkov. Ne bo se smejala ali jokala z mano. Poslovna podpora bo vedno temeljila na osebni noti in človeškem stiku.

Metka Resnik: Mi smo vrata podjetja ali občine. S svojo osebnostjo ustvarjamo prvi vtis. Včasih sem tudi v vlogi terapevtke; če občanu namenim 15 minut in ga poslušam, mu s tem že pomagam rešiti težavo. Tega tehnologija ne zmore.

Milica Saje: Tudi v zdravstveni administraciji bo verjetno umetna inteligence kot pomoč pri tipkanju izvidov kotprihranek časa, bolj standardizirani zapisi, manj tipkanja. Upam pa, da se bo v zdravstvu, ko so ljudje še bolj občutljivi, bolni, obdržal še kako pomemben osebni stik in »lepa beseda«.

Razgibanost manjšega podjetja pomeni, da nisi le številka, temveč opravljaš več različnih nalog hkrati.

Vse epizode oddaje Moč poslovne podpore si lahko ogledate na spletni strani televizijskega kanala Ljubljana TV.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije