Zakaj razvojna miselnost premika meje?
Razvojna miselnost je ključno orodje za vse, ki želijo uspešno obvladovati izzive, spodbujati rast in ustvarjati pozitivno delovno okolje. Kako lahko s pravilnim pristopom obrnemo napake v priložnosti in postanemo ambasadorji sprememb? Odkrijte praktične nasvete za vsakodnevno prakso.
Kaj sploh je razvojna miselnost?
Razvojna miselnost (and. growth mindset) pomeni verjeti, da lahko sposobnosti razvijamo in nadgrajujemo z učenjem in trudom vse življenje in da je naš um brezmejen. Pa začnimo z enostavnimi situacijami.
Zagotovo se vam je zgodilo, da ste e-pošto poslali napačnemu naslovniku. Kako ste se ob tem počutili?
- Če vam je bilo neprijetno in/ali ste si ob tem prilepili še nalepko, ki vam nalaga krivdo, občutek nesposobnosti, sramu ali malomarnosti, potem ste padli v tok statične oziroma toge miselnosti.
- Če ste se ob tem, kar se je zgodilo, le vprašali, kako lahko prihodnjič ravnate drugače, da do tega ne bo prišlo, potem ste neuspeh obrnili v priložnost za učenje. Cilj je, da namesto osredotočanja na neuspeh in obupavanja um usmerimo tako, da iz napake pridobimo kakovostno povratno informacijo in se iz tega nekaj naučimo.
Razmišljanje »Kaj zdaj lahko naredim?«
Razvojna miselnost nas pelje še dlje. Ko ugotovimo, da nekaj ne deluje, ne obstanemo za tem zidom. Namesto pasivne drže »To ne deluje, koga naj zdaj vprašam?« se postavimo v aktivno vlogo raziskovalca. Vprašamo se:
- Kaj je delovalo?
- Kaj ni delovalo?
- Kaj lahko naredim sedaj?
Namesto da poglabljamo problem in se osredotočamo na iskanje krivcev ali neskončno analiziranje, kaj se je zgodilo, se raje usmerimo k rešitvam. Dejstvo je, da je problem nastal, zato se je treba z njim spopasti in ga rešiti.
Iskanje rešitev največkrat pomeni, da bomo morali uvesti določene spremembe. Ljudje imamo radi varnost in ta je povezana tudi z nespremenljivostjo. Živeti v coni udobja in delati čim manj novega nam daje občutek varnosti in posledično lažne uspešnosti. Takšno razmišljanje izhaja iz dejstva, da je napaka nekaj nezaželenega in pomeni neuspeh. A vsakdo, ki dela nove stvari, dela tudi napake. Proces učenja pomeni večje tveganje. Zato je najbolj varno, da delamo stvari, ki jih poznamo. Lažje je namreč obupavati in kritizirati napako, ne glede na to, ali smo jo naredili mi, ali nekdo drug, kot pa prevzeti odgovornost in iskati ter najti ustrezne rešitve.
Pripravljenost na spremembe je tako še ena od značilnosti razvojne miselnosti. Pomeni sprejemanje napak in zavedanje, da ni pomemben le končni cilj, temveč pot do cilja, na kateri se učimo in na koncu najdemo nove načine, izboljšamo procese dela in postopke.
Razvojna miselnost v praksi
Gre za ključno kompetenco, ki:
- omogoča lažje prilagajanje spremembam,
- zmanjšuje stres pri reševanju težav,
- izboljšuje in gradi trdne odnose znotraj tima in z zunanjimi partnerji in
- krepi organizacijski uspeh.
Poleg tega razvojna miselnost spodbuja osebno rast, pomaga pri obvladovanju težkih situacij in prispeva k bolj pozitivnemu delovnemu okolju in razvoju celotnega tima.
Več v kategoriji Karierni razvoj
Petra Mlakar
Dr. Dan Podjed, antropolog: Ni se treba bati prihodnosti
Andreja Boštjančič
HR kavčing: kombinacija strokovnega svetovanja in razvojnega pogovora
Petra Mlakar
Naslednji korak k inovativnosti: premik
Uredništvo ADMA
Ko odide nadrejeni: Kako obvladati spremembe, zaščititi svojo vlogo in načrtovati prihodnost
