Karierni razvoj

Team building, ki prinaša rezultate 

 V poslovnem svetu se še vedno prepogosto srečujemo z zmotnim prepričanjem, da je gradnja ekipe oziroma team building zgolj plačan izlet, dan za sproščeno druženje ob pijači ali nagrada za trdo delo. Čeprav sta sprostitev in zabava pomembni komponenti, je prava vrednost organiziranega druženja drugje. V času, ko tehnologija in avtomatizacija prevzemata rutinska opravila, postaja sposobnost medčloveškega sodelovanja ključna konkurenčna prednost.

Ta članek je namenjen vsem, ki te dogodke organiziramo, da skupaj preidemo od logistike k strategiji in ustvarimo dogodke, ki bodo vplivali na uspešnost naših podjetij.

Zakaj samo zabava ni dovolj? 

Če želimo razumeti, zakaj zgolj družabno srečanje ob hrani in pijači ne prinaša dolgoročnih poslovnih rezultatov, se moramo najprej posvetiti temeljni dinamiki sodelovanja. Osnovno izhodišče vsakega strateškega načrtovanja je razumevanje bistvene razlike med skupino ljudi in pravim, visokoučinkovitim timom. Delovna skupina je zbir posameznikov, ki si sicer delijo informacije, pisarniški prostor in vire, a so pri svojem delu relativno samostojni. Njihovo delo poteka vzporedno, saj uspeh enega člana ne vpliva nujno na uspeh drugega. V takem okolju so odgovornosti strogo individualne, komunikacija pa služi predvsem poročanju o stanju.

Za pravi tim je značilna globoka soodvisnost. Člani tima se zavedajo, da skupnega cilja ne morejo doseči drug brez drugega. Uspeh enega je neposredno odvisen od prispevka drugega, kar ustvarja potrebo po zaupanju in usklajenosti. V pravem timu vsota posameznih prispevkov ustvari večjo vrednost, kot bi jo dosegli posamezniki sami. To je tista nevidna sila, ki ji pravimo sinergija in se ne zgodi sama od sebe.

Team building je pomemben, saj v pravem timu vsota posameznih prispevkov ustvari večjo vrednost, kot bi jo dosegli posamezniki sami. Fotografija: Freepik

Ko druženje ne postane sodelovanje

Sproščeno druženje je odlično za vzdrževanje dobrih odnosov, a je pogosto premalo za gradnjo globokega zaupanja ali reševanje skritih konfliktov. Na zabavi se ljudje pogosto družijo le s tistimi, s katerimi se že tako dobro razumejo, kar lahko obstoječe klike znotraj podjetja le še utrdi. Poleg tega zabava ne simulira stresnih situacij ali potrebe po skupnem reševanju problemov, kjer se dejansko pokažejo karakterji in dinamika sodelovanja. Če so odnosi v pisarni skrhani, jih alkohol in glasna glasba pogosto le začasno prekrijeta, ne pa tudi pozdravita.

Prav zato team building ne sme biti le dogodek za sprostitev ventilov, temveč mora delovati kot strateško orodje. Njegova naloga je, da umetno, a v varnem okolju, ustvari okoliščine, ki pospešijo prehod iz skupine posameznikov v sinergijsko celoto. Skozi premišljene naloge se udeleženci naučimo, kako komunicirati pod pritiskom, kako sprejemati skupne odločitve in kako si medsebojno kriti hrbet. Ko je ta prehod uspešen, se učinki neposredno prenesejo v pisarno. Povezani timi porabijo manj časa za notranjo politiko in varovanje lastnih interesov ter več energije usmerijo v reševanje poslovnih izzivov. Rezultat sta hitrejše odločanje, saj si člani med seboj zaupamo, in večja inovativnost, saj si upamo predlagati nove ideje brez strahu pred posmehom. Investicija v gradnjo tima je tako pravzaprav investicija v hitrost in kakovost našega poslovanja.

Sproščeno druženje je odlično za vzdrževanje dobrih odnosov, a je pogosto premalo za gradnjo globokega zaupanja ali reševanje skritih konfliktov.

Ali je "gremo nekam, da se imamo lepo" dovolj jasen cilj? 

Najpogostejša napaka, ki jo delamo organizatorji, je, da se dogodka lotimo brez jasnega namena, po principu "gremo nekam, da se imamo lepo". A še preden pokličemo agencijo ali rezerviramo hotel, moramo najprej opredeliti cilj, ker ravno ta določa, kakšen format dogodka sploh ima smisel.

Če v ekipi zaznavamo napetosti, vendar ne vemo, od kod prihajajo, si postavimo diagnostični cilj. V takem primeru izberemo aktivnosti, ki hitro pokažejo vedenjske vzorce in dinamiko v skupini. Sobe pobega ali reševanje problemov pod časovnim pritiskom sta dobra primera, ker se ravno v stresu pogosto razkrijejo skriti konflikti, vloge in način sodelovanja.

Pri novo nastalih ekipah ali ob večjem številu novih zaposlenih (na primer pri uvajanju) pa so bolj na mestu integracijski cilji. Takrat je ključno, da se ljudje povežejo, spoznajo in vzpostavijo osnovno zaupanje, zato so primerne igre spoznavanja, prebijanje ledu in aktivnosti, ki pomagajo ustvariti občutek pripadnosti.

Ko želimo zavestno razvijati določene kompetence, na primer krizno vodenje, komunikacijo ali strateško razmišljanje, pa govorimo o razvojnih ciljih. Ti zahtevajo bolj premišljen pristop oziroma kompleksne simulacije, jasno strukturo in tudi poglobljeno analizo po izvedbi, sicer dogodek ostane na ravni "izkušnje", brez pravega prenosa v prakso.