ADMA navdih: INTERVJU

Sara Ahlin Doljak: "Spoznavam, kaj zares šteje"

Sara Ahlin Doljak je samostojna odvetnica, mediatorka in predavateljica, ki kljub multipli sklerozi ter nezmožnosti govora in hoje navdihuje z življenjskim optimizmom, nalezljivo pozitivnim tokom misli in močno voljo. Na ADMA jesenskem posvetu v Mariboru bo spregovorila o svoji zgodbi in srečanju z boleznijo, o tem, kako premaguje vsakdanje ovire, kako gleda na življenje in kaj jo polni z nepopustljivo energijo. Še prej pa smo z njo klepetali v tokratnem ADMA intervjuju. To je Sara Ahlin Doljak.

Maja Fister

Facebook

Kako se je vaš pogled na življenje in cilje spremenil po vaši diagnozi?

Kot "malo" Saro so me med procesom socializacije vpeljali v ego način razmišljanja. Namen takega razmišljanja je bil, da sem bila usmerjena v storilnost, da si zagotovim relativno udobno življenje glede na pričakovanja okolice. Vse to je potekalo z veliko odrekanj zaradi športa in študija ob hkratni prisotnosti strahu, da v življenju "brez dela ni jela (No honey No money)". In kaj se je v mojem srcu spremenilo po postavljeni diagnozi multiple skleroze? V letih življenja z boleznijo se je okrepilo zaupanje in upam si slediti notranjim željam, ki prihajajo iz srca. In prišel je smisel bivanja. Smisel, ki me osrečuje na dolgi rok, in ne prihaja iz mojega uma in ni konstrukt mojih prepričanj, temveč prihaja iz globin mojega srca v vsakem trenutku posebej. Prisluhnem in sledim notranjemu vzgibu in točno vem, kaj storiti v danem trenutku. S tem pa je moje življenje postalo preprostejše. Spoznala sem, da v vsej naglici bivanja nisem razumela smisla, saj sem ga gradila na napačnih "materialnih temeljih". Na zunanjem, na vsem, kar se je videlo. Nisem čakala nikogar, da je prižgal iskrico v mojih očeh – prižgala sem jo lahko le z odločitvijo, da zaživim in ne le živim. 

Nisem čakala nikogar, da je prižgal iskrico v mojih očeh – prižgala sem jo lahko le z odločitvijo, da zaživim in ne le živim.

Še vedno ste predavateljica, pa tudi odvetnica in mediatorka. Bolezen vam je vzela govor in hojo, a še vedno imate svoj glas, ki je slišan. Kako se je torej preoblikoval in prilagodil vaš način dela?

Zaradi multiple skleroze nisem izgubila strank in nisem prenehala poučevati na fakulteti. Zavedam pa se, da je težko gledati odvetnico in mediatorko na vozičku in brez glasu. Čeprav moje oči in pravni zapisi vpijejo: »Slišim vas, razmišljam, v mislih govorim, le mojega glasu ni slišati!« Ena od značilnosti mojega delovanja – odvetništva in poučevanja na fakulteti – je tudi »univerzalna dostopnost«. Tako se mi že dolgo ne zdi nič posebnega, da med bolniško odsotnostjo dobivam sporočila