Pri odpuščanju je pomembna čustvena inteligenca
Verjetno ste gledali ameriški film z naslovom »Up in the air« (angl. »V zraku«) z Georgom Clooneyjem v glavni vlogi. Film je po moji oceni odraz časa, v katerem živimo oziroma živijo Američani. V Sloveniji je namreč zelo moderno posnemati, prevzemati in se enačiti z Američani. In to v dobrem in slabem.
Foto: Fotolia
Ko sem bila prvič v Ameriki, me je nekdo vprašal: »How are you?« (angl. Kako ste?). Z veseljem sem mu hitela pripovedovati, kako se počutim. Vendar sem kmalu ugotovila, da je bil že nekaj metrov naprej. Skratka, res ga ni zanimalo, kako se počutim, saj je fraza služila kot mašilo. To me je izjemno presenetilo.
Medčloveški odnosi so v tujini drugačni
Resnično so nam ljube visoko tehnološke rešitve, za kar sem jim tudi osebno izjemno hvaležna. Kar pa se tiče njihovih medsebojnih odnosov, imam pomisleke. Nikoli ne bi prevzemala navad naroda, ki temelji na pavšalnih odnosih in pretirani samozadostnosti. Otroci so bistveno bolj samostojni, od doma gredo takoj, ko je mogoče, starše obiskujejo nekajkrat na leto. Absolutno ne smemo posploševati, vendar medčloveški odnosi so drugačni kot v naši državi.
Verjetno so nam določene vzorce položili v zibelko že starši. Starši vzgajamo otroke na specifičen način, saj jih skušamo zaščititi, usmerjati in jim omejevati samostojnost. Že od malih nog otroke oblačimo, jim umivamo zobe, jim pomagamo izdelovati domače naloge, pozneje jih vozimo na različne interesne dejavnosti, ker sami ne uspejo na avtobus, jih čakamo pred diskoteko ob štirih zjutraj … V hiši imamo vsaj eno nadstropje, v katerem bo ostal prvorojenec z družino, drugi otrok pa naj bi živel vsaj v radiju petih kilometrov od bivališča staršev.
