Pisarna, flirt in mini krila
Ura je bila 8.58, sestanek pa je bil dogovorjen za ob 9. uri. Počakala me je na hodniku, pred dvigalom. Segla sva si v roke, izmenjala besede dobrodošlice, nato pa me je prijazno povabila, naj ji sledim. Ženska v poznih tridesetih, dobra dva meseca je, odkar je zasedla to, zanjo novo delovno mesto. Lepa in brezhibno urejena, tudi lepo je dišalo okoli nje.
Foto: Fotolia
Seveda si nisem mogel pomagati, da je med hojo proti njeni pisarni ne bi premeril od nog do glave, z daljšim postankom na njeni zadnjici in nogah. Moški pač. Kar prav mi pride dejavnost, s katero se ukvarjam. Vedno se lahko zatečem k besedam, da buljim v ženske obline čisto profesionalno. No ja, malo je že profesionalne deformacije, malo je pa … ah saj veste, o čem govorim.
No, prišla sva do res lepo urejene pisarne oz. do sedežne garniture, kamor me je posedla. Po telefonu nama je naročila kavo in sedla na fotelj nasproti. No, lepa reč. Od trenutka, ko sem sedel na kavč, sem ves čas premišljeval, kam se bo usedla. Kavč je bil namreč mehak in glede na dolžino njenega krila sem na tihem upal, da ne bo sedla prav na fotelj nasproti. Če bo, se bo verjetno pogreznila vanj, boki bodo nižje od kolen in jaz, ubošček!, bom obsojen na tantalove muke.