Osnove asertivne komunikacije
Za asertivno komunikacijo ste verjetno že slišali. Če se v tem trenutku sprašujete, kaj bi to lahko bilo, vam ponudim zelo preprosto pojasnilo. Asertivna komunikacija predstavlja način komuniciranja v zahtevnih situacijah in nam omogoča, da povemo to, kar mislimo, na tak način, da sogovornika istočasno spoštujemo.
Foto: Unsplash
Še bolj preprosto … Če vam na primer določeno vedenje sogovornika ni všeč, mu to poveste tako, da ne sodite, obtožujete ali se kakorkoli drugače spuščate na osebno raven.
Za še boljše razumevanje naj navedem primer. S polnim nakupovalnim vozičkom stojite v vrsti za blagajno. Druga stranka, ki ima le liter mleka, vas vpraša, ali jo spustite naprej. Verjamem, da marsikdo od nas zaradi litra mleka ne bo kompliciral in odgovoril pritrdilno. Če pa tega ne želite storiti, ji lahko odgovorite v naslednjem smislu: “Razumem. Res pa je, da bi tudi jaz rada čim prej opravila.”
To je primer asertivnega načina pogovora. Lahko bi odgovorili tudi drugače, na primer: “Ja, seveda” ali “Vrsta je tamle zadaj”. V prvem primeru bi bil to pasivni odgovor in v drugem agresivni.
Bistvo asertivne komunikacije je v tem, da v ospredje ne postavljamo potreb drugih, kar je značilnost pasivne komunikacije, niti ne dajemo prednosti lastnim potrebam, značilnost agresivne komunikacije. Pri asertivni komunikaciji iščemo rešitev, ki je dobra za oba.