Kolumna

»Nov letni čas, novi izzivi«

Letošnji dopust sva z možem uživala šele v drugi polovici avgusta, kar je zelo pozno. Pa vendar je morje še vedno prijetno. Vsi štirje vnuki so nama prvi teden zelo popestrili. Na dopustu si napolnimo »baterije« kot radi rečemo. V začetku septembra sem spočita zagnano začela svoje delo – vodenje zdravstvene administracije v UKC Maribor. Pred vrati je bil seminar, ki so ga organizirale kolegice Splošne bolnišnice Novo mesto v organizaciji Združenja zdravstvene administracije Slovenije pod naslovom »Zdravstvena administracija v luči globalnih izzivov«. Vsaka iz upravnega odbora našega združenja je prispevala nekaj k organizaciji seminarja. Veselila sem se udeležbe, nakar mi je kovid prekrižal načrte. Kljub trikratnemu cepljenju je tudi mene ujela bolezen. V moji družini so jo imeli nekateri že dvakrat, jaz še nikoli … Nobena bolezen, viroza, ne izbira trenutka, kdaj zbolimo. Po drugi strani pa sem si nekako oddahnila, da je bolezen za menoj, saj smo v mesecu oktobru odpotovali na Tenerife, »otok večne pomladi«, kamor se odpravimo s prijatelji vsaki dve leti. Tega dopusta sem se že dolgo veselila, saj si navadno poletje malo podaljšam.

V službi so pred nami težki časi. Zdravstvena administracija in zdravniki se soočamo z zastarelo tehnologijo pri opravljanju vsakdanjega dela. Sodoben čas zahteva zelo hitro prilagajanje, tako velike organizacije, kot smo zdravstvene, pa težko fleksibilno sledimo spremembam. Z veliko dobre volje se trudimo čim bolje opraviti delo.