ADMA

Lea Pisani: »Razmišljujočemu človeku je mar za svojo podobo«

ADMA INTERVJU

Lea Pisani je strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti, ki svetuje in izobražuje v različnih izobraževalnih sistemih. V svojem studiu svetuje posameznikom, ki želijo oblikovati podobo, skladno z njihovimi osebnostnimi lastnostmi, naravnimi danostmi in načinom življenja. Z izobraževanji v podjetjih dokazuje, da sta osebno zadovoljstvo in samozavest, h katerima pripomore celovita podoba posameznika, temelj za dvig kulture in učinkovitosti vsakega podjetja.

Lea Pisani že petindvajset let ustvarja kot svetovalka za kulturo oblačenja. Po izobrazbi je univ. dipl. inž. oblikovanja tekstilij in oblačil, specializirala je v Londonu in pridobila naziv CMB Image Consultant. Znanje o kulturi vedenja je nadgradila v elitni šoli šoli za protokol in diplomacijo International School of Protocol and Diplomacy v Bruslju. Načrtuje tudi celostne izvedbe uniform, med drugim je avtorica podobe mestnih in občinskih redarjev. Napisala je tudi tri knjige, ena od njih je prvi slovenski priročnik o obleki, Obleka – kaj, kdaj, kako, v kateri je oblikovala merila za izbiro primernih oblačil za vse življenjske priložnosti.

Z njo smo tokrat govorili o moči podobe, o tem, kaj z njo sporočamo o sebi in podjetju, ki ga predstavljamo, pa o tem, kaj jo je sploh odneslo na takšno karierno pot in tudi o tem, kako premišljeno se pravzaprav oblačimo Slovenci ...

Poznamo vas predvsem kot image consultant, svetovalko za celovito podobo. Povejte nam več o tej razmeroma mladi vedi …

Image consulting se je začel razvijati v Ameriki, nekateri označujejo začetke leta 1975 s knjigo dress For Success avtorja Johna T. Molloya. Kasneje se je veda razširila v Anglijo, ker je bila takrat, ko sem bila jaz tam na izobraževanju (leta 1996), že kar v razcvetu. Izobraževala sem se pri agenciji Colour Me Beautiful, katere lastnica je bila takrat zelo znana Mary Spillane, ki je napisala kar nekaj dobrih knjig na to temo. Obstaja tudi mednarodno združenje Image Consultantov, kjer se udeležujem njihovih kongresov. Letos je bil v Dallasu. Ta veda je zdaj razširjena vsepovsod po svetu in zato tudi bolj sprejeta. Ljudje razumejo, da to znanje ni samo za izbrance. Sama sicer še vedno povem, da imam eksotičen poklic, saj večinoma ljudje niso razumeli kaj delam. Razvoj te vede je naraven, saj smo ljudje predvsem vizualna bitja. Zaradi vedno hitrejšega življenjskega ritma smo se še dodatno izurili v zaznavanju in vrednotenju podob. Zavestno ali podzavestno se prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih pošiljamo z oblačili, urejenostjo, dodatki, vonjem, govorico telesa, barvo glasu ... Ko se pred ogledalom znajdemo sami, pa smo skorajda nemočni. Zato pravim, da pri svetovanju nastavim ogledalo. Povem, kako vas vidimo in kako oblikovati podobo, ki je v skladu z naravnimi danostmi in osebnostnimi lastnostmi.

Zavestno ali podzavestno se prav vsi med seboj ocenjujemo na podlagi signalov, ki jih pošiljamo z oblačili, urejenostjo, dodatki, vonjem, govorico telesa, barvo glasu ...

Kako vas je zaneslo na to karierno pot?

Že med študijem sem si zamislila, kakšen poklic si želim opravljati. Ko sem izvedela, da to pravzaprav že obstaja, da ima ta veda svoje ime, sploh nisem imela pomislekov. Takoj po študiju oblikovanja tekstilij in oblačil na NTF sem odšla v London na izobraževanje.

Kdo so ljudje, ki se obrnejo na vašo pomoč pri oblikovanju podobe in kako je videti ta proces?

Moje stranke so izjemno zanimivi ljudje, izobraženi, razmišljujoči in tudi trajnostno naravnani. Zavedajo se moči podobe in jo želijo izkoristiti za boljše življenje. Na osebnem področju in v poslovnem svetu.

Ljudje smo na prvo žogo precej vizualna bitja. Bi rekli, da na ta račun, v primeru slabo predstavljene zunanjosti, posamezniki pogosto izgubijo priložnost, da bi predstavili tudi svojo notranjost?

Zagotovo. Ta tema me zelo zanima, to ni samo tema za ženske ob kavici, o tem so razmišljali veliki filozofi in misleci kot prof. Anton Trstenjak, ki je zapisal »Obleka je za človeka civilizirane družbe tako neposredno, res nikoli prav povsem odložljivo sredstvo javnega obnašanja, da se niti ne zavedamo, kako zelo in res primarno je obleka sama na sebi pozivanje javnosti in oglašanje pred javnostjo, da se ozre na človeka, da pritegne nase, torej dobesedno reklama. Vse druge reklame so psihološko daleč v ozadju, skrite »za« in »pod«obleko. Vsaka druga reklama je ne le bolj posredna, temveč tudi tako ali drugače izjemna, medtem ko obleko nosi vsakdo stalno in neposredno na sebi in ga tudi relativno najmanj stane, manj kot vsaka druga reklama, ki sodi že med »luksuzne artikle«. O obleki in njenem pomenu je razmišljal italijanski filozof Umberto Eco, ki je zapisal, da naša obleka govori.


Več v kategoriji ADMA

Več člankov iz te kategorije