ADMA

Motivacija – ali je res vse samo v korenčku in palici

Pred nekaj dnevi sta bila pri naju z ženo na obisku in prenočevanju dva od najinih vnukov. Imeli smo zelo aktivno popoldne, saj se vnukom, ko pridejo »na počitnice k atu in mami«, zelo posvetiva.

Foto: Unsplash

Raziskovali smo gozd za hišo in postavljali kočo na jasi. Oba sta vlačila težke veje in ko je padel mrak, sem ju komaj odtegnil od dela. Nato pa sta ste se lotila kock v dnevni sobi. Ko se je bližal čas za večerjo in odhod v posteljo, sem vzgojno začel spodbujati moja pet- in sedemletna vnuka in vnučko, da pospravita kocke, s katerimi sta se igrala. Čeprav so bile kocke bistveno lažje od težkih vej v gozdu, sta bila takoooo utrujena, da kocke niso in niso šle v škatlo. Seveda. Le malo otrok uživa v pospravljanju kock. Tedaj pa je zadevo rešila moja žena z odločno izjavo, da ko bodo kocke pospravljene, pride na vrsto risanka, potem pa palačinke. Oba vnuka sta se zapodila med kocke in dnevna soba je bila (sicer malo tudi z mojo pomočjo) hitro pospravljena.

Predvidevam, da ste se številni od vas že kdaj znašli v taki ali podobni situaciji. Res je tudi, da je včasih uspeh večji, drugič manjši. Pa poglejmo, česa nas gornja zgodba lahko nauči o motivaciji na splošno in še posebej za delo v službi.