Karierni razvoj

Kreativnost: ključno orodje pri reševanju problemov

Administrativni menedžerji so most med oddelki in njihovimi vodji, usklajujejo procese in so zato pogosto tudi prvi, ki naletijo na izzive, ki zahtevajo takojšnje rešitve. V takih situacijah ustvarjalnost omogoča iskanje novih poti, prilagoditev nepričakovanim spremembam in učinkovito sodelovanje. Podajamo predloge in primere, kako zavestno razviti in krepiti kreativno sposobnost pri soočanju z izzivi in reševanju problemov.

Zakaj in čemu je kreativnost pomembna?

Naj na začetku razblinimo nekaj mitov.

Prvič: kreativnost ni stvar talenta ali naključja. Kreativno razmišljanje je stvar učenja in vaje. Gre za veščino, ki jo lahko razvijamo in uporabljamo vsakodnevno pri skoraj vsaki življenjski situaciji. Kot tek ali petje - vsak zna teči ali peti, a tisti, ki se v tem urijo, to delajo bolje in lažje.

Dr. Edward de Bono, zdravnik in psiholog, pionir na področju kreativnega razmišljanja, je v svojih desetletjih dela in več kot 80-ih knjigah dokazal, da je kreativnost strukturirana dejavnost, ki jo ciljno razvijamo. Njegove metode, kot so lateralno in paralelno razmišljanje, nam omogočajo, da presežemo običajne miselne vzorce in najdemo nove rešitve. Že davnega leta 1969 je objavil knjigo The Mechanism of Mind, ki dokazuje, da so možgani vrhunsko nekreativen organ, namenjen temu, da ponavlja naučene vzorce. Zato si vi vedno zavežete čevlje ali skuhate kavo na enak način. Si predstavljate, da bi si želeli to narediti vsakič drugače? In kot ste se naučili oblačili ali kuhati, se lahko naučite – kreativno razmišljati! Kjer in kadar je to potrebno.

Drugič: ne čakajte na navdih ali iskro, čeprav je vsem nam že kdaj ideja padla na pamet tudi med vožnjo z avtomobilom, prhanjem ali spanjem. Če boste čakali, da se vam ideja zgodi sama od sebe, boste slej ko prej sicer dobili eno idejo, a boste z njo med sodelavci zanetili konflikt, ne spremembe. Ne bodo je razumeli in vam bodo najprej bolj, potem manj vljudno poskušali razložiti svoj pogled, zakaj ideja ne ustreza situaciji ali problemu. Zato se raje naučite generirati predloge, rešitve in ideje skupaj – sočasno, vzporedno – z njimi, tako da jih najprej skupaj ustvarite veliko, potem pa skupaj med njimi izberete tisto, ki se vam zdi najprimernejša glede na cilje, vhodne podatke in tim.

Tretjič: kreativnost ni rezervirana le za umetnike ali inovatorje. Ravno obratno, pravzaprav. Kreativnost pomeni razmišljanje – raziskovanje in ustvarjanje možnosti, da bi prišli do željenega cilja (ideje, operacije, odločitve, načrta …) z manjšo porabo virov, časa in sporov. Le kdo bolj potrebuje kreativnost kot administrativni menedžerji?! Lahko ji rečete tudi iznajdljivost, prilagodljivost, agilnost, prožnost … a to je to: kreativno razmišljanje za lažje, hitrejše in bolj vključujoče soočanje z izzivi in reševanje problemov.

Četrtič: pogost mit je, da kreativnost zahteva svobodo, sproščenost, razpuščenost … Vendar pa vam vsa sproščenost tega sveta ne bo pomagala, če ne boste poznali pravil in tehnik kreativnost. To je kot pri kuhanju: če ne znate kuhati, vam vsa sproščenost, motiviranost, čas tega svet ne bodo pomagali skuhati kosila. Če pa znate kuhate – dovolj je, da znate slediti receptu – pa bo čisto prijetno, če boste to delali v sproščenem, veselem vzdušju. Še posebej, če boste v isti kuhinji – ali pisarni ali sejni sobi – z vsaj še eno osebo. Tim mora slediti receptom, sicer dela vsak po svoje. In potem se le malo kaj naredi, še posebej pa ne z dobro voljo.

Petič: ni res, da vas bodo orodja, tehnike, metode, šablone, tabele … omejevale. Ta mit izhaja iz prejšnjega. Ljudje mislijo, da morajo biti »samo« igrivi, pa bodo ideje kar deževale. Sistematične tehnike in metode se jim zdijo preozke. Toda v resnici orodja povečajo naše sposobnosti.

Orodje je »samo« vprašanje, ki vodi, usmerja in oži naše misli. Z vprašanji je lažje raziskovati kot brez njih. Naši možgani so sicer res narejeni za rutino - ker avtomatizacija porabi manj energije, toda ko potrebujemo nove, sveže alternative, ideje, koncepte, jih lahko s tehnikami in orodji ukanemo tako, da do potrebnega tudi pridemo v velikih količinah. In če to delamo pogosto, smo v tem vedno boljši.

Zato pravimo, da je razmišljanje veščina. Dejansko gre za trening, tako kot pri učenju igranja tenisa, igranja klavirja ali igranja kart. Če poznamo orodja razmišljanja in če jih pogosto uporabljamo, smo v tem vedno boljši. In če ustvarjalno razmišljanje treniramo pogosto, pa čeprav kar tako, da mine čas – kot pri reševanju križank ali suduka – smo potem natrenirani, ko hitro, drugačno, prilagodljivo razmišljanje nujno potrebujemo. Brez veščine ustvarjalnega razmišljanja v krizni oz. kritični situaciji prestrašeno otrpnemo, če pa ste vešči iskanja alternativ, novih idej in rešitev, potem to suvereno opravimo vsakič, ko se pred nas postavi problem.

Možne metode in orodja za spodbujanje kreativnega razmišljanja

1. Šest klobukov razmišljanja

Oznake:

Več v kategoriji Karierni razvoj

Več člankov iz te kategorije