Načrtujte kariero s srcem

V starogrškem preročišču Delfi je nad vhodom visel napis: Spoznajte samega sebe. Ljudje so množično obiskovali to preročišče z namenom, da izvedo, kdo pravzaprav so. Še danes si ljudje postavljamo podobna vprašanja, večina nas išče odgovor na vprašanje: Kdo sem? Kje so moje priložnosti? Kaj je moje poslanstvo in zakaj sem poklican?

DANIJELA BREČKO

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Foto: Unsplash

Ne more biti naključje, da slovenski izraz poklic tako razodeva vse skrivnosti načrtovanja kariere v eni sami besedi. Toda pojdimo lepo po vrsti. Kaj bomo počeli v življenju in kako uspešni bomo, je odvisno od več dejavnikov, na grobo pa bi jih lahko delili na tri skupine:

- Poznavanje naših vrednot, torej, kaj nam je v življenju zares pomembno?

- Kaj so naši glavni talenti?

- Kakšne možnosti nam nudi okolje?

To so tudi vprašanja, na katera si moramo odgovoriti za uspešno načrtovanje kariere. Pri čemer je pomembno, da si na njih odgovorimo po pravilnem vrstnem redu. Tako sama dajem največji pomen vrednotam, nato našim sposobnostim in na tretje mesto postavljam karierne možnosti v širšem okolju, ne nazadnje tudi zato, ker si možnosti v veliki meri oblikujemo tudi sami.

Spoznajte vaše vrednote

Vrednote lahko primerjamo z DNK-jem, kjer nastajajo naši dnevni vzorci vedenja. S pomočjo prepoznavanja vrednot lahko bolje vplivamo na naše vedenje kot s prepoznavanjem potreb ali nevarnosti. Največja vrednost poznavanja vrednot je v jasnosti in osredotočenosti vaše misli ter posledično vašega delovanja. Vrednote tudi določajo, kako boste preživeli svoj čas tukaj in zdaj ter si torej določili svoje prioritete, čemu boste namenjali več energije. Vrednote je možno tudi spremeniti, če nam ne služijo več oz. ne podpirajo naših ciljev.

Učenje o sebi

Naslednja faza načrtovanja kariere je spoznavanje samega sebe. Kdo sem, kaj je moje vodilo, kaj moji motivi, kakšna je moja vizija, kakšno je moje poslanstvo, kje se dobro počutim, kaj me navdihuje, mi daje energijo … Kaj bi rad postal, o čem sanjam, sem sanjal kot otrok? Učenje o sebi nikoli ne more potekati v zaprtem prostoru, temveč v socialni interakciji z drugimi ljudmi in skozi aktivnosti, ki jih počnemo v življenju. Učenje o sebi ni nikoli zares končano, bolj kot smo vpeti v okolje in več vlog kot igramo v življenju, več vidikov sebe odkrivamo.

Identifikacija talentov – v čem sem dober?

Učenje o sebi se nadaljuje in prepleta z naslednjo fazo, s prepoznavanjem svojih prednosti, talentov. V čem sem res dober, kaj drugi cenijo pri meni … Praviloma v življenju sledimo  svojim talentom oz. radi počnemo stvari, v katerih smo dobri, v tem uživamo in si polnimo baterije. Hkrati z identifikacijo talentov odkrivamo tudi svoje slabosti oz. pomanjkljivosti in se nezavedno izogibamo vlogam, ki bi te naše pomanjkljivosti razkrile. Uspešno kariero vselej gradimo na prednostih.

Raziščite še karierne možnosti

Četrta faza je proučitev kariernih možnosti v ožjem in širšem okolju. Možnosti so spremenljiva kategorija tako glede časa kot kraja.

Povežite vaše vrednosti s kariernimi možnostmi

Peta in sklepna faza pa je povezava vseh vaših vrednosti (1, 2 in 3 faza) s kariernimi možnostmi in rangiranje »zadetkov« se lahko začne.

Ta proces nam zagotavlja, da načrtujmo kariero s srcem in ne le na podlagi kariernih možnosti in poteka večkrat v življenju, lahko bi rekli kar ves čas, zagotovo pa ga je pametno sprožiti vsakič, ko začutimo potrebo po spremembi kariere oz. kadar v sebi začutimo »klic« k nečemu novemu, drugemu …

Načrtovanje kariere je dialog med posameznikom in organizacijo

Načrtovanje kariere je pomembno tako za posameznika kot za organizacijo. Vsaka organizacija si želi imeti uspešne ljudi in vsak posameznik želi biti uspešen. V prejšnji družbeni ureditvi se z vprašanji kariere nismo veliko ukvarjali, saj so bile službe tako rekoč zagotovljene za celo življenje. S prehodom v tržno gospodarstvo pa postaja vprašanje kariere vse bolj pomembno. Nihče več ne ponuja varnosti zaposlitve, zato pa se je toliko bolj začel uveljavljati izraz zaposljivost kot oznaka za nekoga, ki je ves čas konkurenčen na trgu dela. Posamezniki torej želimo vse bolj sami usmerjati lastno življenjsko pot in prevzemamo tudi odgovornost za svojo kariero.

Tudi organizacije se vse močneje ukvarjajo z vprašanji karier. Živimo v svetu, kjer lahko vsakdo posnema vsakogar, kjer informacije neverjetno hitro krožijo, kjer je znanje dostopno vsem … Kapital sam po sebi ne ustvarja nove vrednosti, ustvarjajo jo ljudje s svojimi aktivnostmi, idejami, povezovanjem z drugimi … Iskanje talentov, ki naj bi odrešilo organizacije skrbi za prihodnosti, se je spremenilo v pravo hladno vojno znanja in boj za talente. Načrtovanje kariere in kariernih poti v organizaciji je tako postalo glavno orodje HRM za pridobivanje in zadrževanje ljudi.

Karierna vprašanja so pomembna tudi za družbo kot celoto. Karierna vprašanja so namreč implicitna, toda zaradi tega nič manj pomembna, sestavina proučevanja konkurenčnosti narodnih ekonomij. Pojav bega možganov, ki je močno prizadel tudi Slovenijo, je v tesni povezavi z odnosom skupnosti do kariernih vprašanj. Odnos, ki ga ima določena družba do kariernih vprašanj, določa tudi tri vrste karier, birokratsko, profesionalno in podjetniško. Katera daje boljše spodbude, katera je bolj cenjena v določeni družbi?  

Tudi posamezniki in organizacije imajo svoje določene odgovornosti do kariernih vprašanj.

Organizacija ima po mojem mnenju najmanj širi odgovornosti pri načrtovanju kariere:

- Oblikovane karierne poti; organizacije, ki imajo oblikovane karierne poti, so veliko uspešnejše pri pridobivanju, razvijanju in zadrževanju ljudi.

- Pomagati posamezniku pri kariernem usmerjanju ter mu pomagati doseči njegove karierne cilje.

- Zagotavljati informacije o tem, kam organizacija gre in zagotavljati pritok potrebnega znanja ter spretnosti posamezniku, mu omogočiti izobraževanje in nenehni razvoj.

- Potrebe organizacije povezati s kariernimi potrebami posameznika na način, da bo dosegal pričakovano učinkovitost …

Tudi posameznik ima odgovornosti do svoje kariere.

- Njegova odgovornost je nenehno raziskovati sebe, svoje talente, strasti ter vrednote in razvijati karierne možnosti znotraj organizacije.

- Nenehno spremljati osebno učinkovitost in oblikovati karierni načrt za dosego svojih kariernih ciljev.

- Imeti širše zavedanje o ciljih organizacije in najti svoje mesto v tridimenzionalnem kariernem prostoru organizacije.

Kam ste zasidrali svoje srce?

Šele ko sebe dodobra spoznate, veste, kam bi radi posegli in kaj dosegli. Odlično orodje za spoznavanje samega sebe in odkrivanje kariernih priložnosti je karierno sidro, ki ga je razvil E. H. Shein, ki je na razvoj kariere gledal kot na dvosmerni proces, v katerem posameznik in organizacija sovplivata1. V zgodnjem kariernem obdobju ima večji vpliv organizacija, v poznejšem obdobju pa ima večji vpliv posameznik, ki vnaša »svojo osebnost« v organizacijo. Posameznik tako vse bolj sam usmerja svojo kariero glede na svoje vrednote in ključne prednosti, ki jih prepoznava pri sebi, kar se izkazuje v tako imenovanih kariernih sidrih, ki postanejo osebni temelj osmišljanja dela. Na podlagi 12-letnega proučevanja je identificiral osem različnih kariernih sider. Karierno sidro, ki se razvije pri posamezniku v prvih letih delovnih izkušnj, postane razmeroma trda značilnost človekove osebnosti in hkrati določa tudi vrsto dela, ki ga bo posameznik najbolj opravljal oz. kjer bo lahko najbolj izrabil svoje talente. Če želimo biti osebno uspešni in zadovoljni s svojo kariero, je dobro zasidrrati svoje srce v delo, ki ga radi počnemo ali kot pravi paradigma 3P: Kar rad Počneš, to tudi Prakticiraš in kar prakticiraš, razviješ do Perfekcije.

Ta sidra so:

- TF – Tehnično-funkcionalno sidro; posameznik je povsem predan strokovnemu delu;

- MS – Menedžersko sidro; posameznik ima izrazita nagnjenja do vodenja;

- SSN – Sidro samostojnosti in neodvisnosti; posameznik želi biti pri delu v prvi vrsti samostojen in neodvisen;

- SVS – Sidro varnosti in stabilnosti; posameznik daje prednost varnosti zaposlitve;

- SPU – Sidro podjetniške ustvarjalnosti; posameznika najbolj motivira iskanje novih priložnosti;

- SP – Sidro predanosti; posameznik je v poklicu povsem predan eni vrednoti;

- SI – Sidro izziva; posameznik vselej išče nove in zahtevnejše izzive;

- SŽS – Sidro življenjskega stila; posameznik daje prednost uravnoteženju poklicnega in družinskega življenja.

Kajpak ni pravilnih in ni napačnih sider, so le sidra, ki nam povedo, na katerem področju bomo zasidrali svoje srce.

Kako sem se čez čas spreminjala sama?

E. H. Shein je razvil tudi poseben vprašalnik1, s pomočjo katerega lahko naredimo grobo identifikacijo svojega kariernega sidra, kar sem na začetku svoje kariere naredila tudi sama. Pred približno petnajstimi leti je pri meni enakovredno izstopalo tehnično-funkcionalno in menedžersko sidro, visoko je bilo tudi sidro podjetniške ustvarjalnosti, pred letom dni, ko sem se znova testirala, pa so se sidra porazdelila malenkost drugače. Na prvem mestu je sidro podjetniške ustvarjalnosti, na drugem mestu menedžersko sidro in na tretjem tehnično-funkcionalno sidro.