Zdravje in dobro počutje

Brez zdravja ni agilnosti: preventiva v pisarni

Svet, v katerem živimo, se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenil. Digitalizacija, globalne povezave, nove oblike dela in vedno hitrejši tempo so ustvarili okolje, kjer je prilagodljivost postala osnovno merilo uspešnosti. Organizacije zato iščejo poti, kako postati agilne – kako se hitro odzivati na spremembe, prepoznati tveganja in preprečiti krize, pri čemer pomembno vlogo vse bolj dobiva tudi preventiva v pisarni.

Toda pri tem pogosto pozabljamo, da organizacijo sestavljamo ljudje. Če želimo agilne organizacije, potrebujemo tudi agilne ljudi – telesno in duševno zdrave, odporne, prilagodljive novemu času.  In prav tu pride v ospredje preventiva.

Zakaj skrbimo za vse, razen zase?

Zanimivo je, kako vestno skrbimo za materialne dobrine:

✔️ Avto redno peljemo na servis, da se ne pokvari, redno ga čistimo in varčujemo za novega.
✔️ Hišo obnavljamo, da ne propada, jo čistimo, obrabljeno pohištvo zamenjamo …
✔️ V službi skrbno izvajamo naloge, da ohranimo stabilnost, da lahko preživimo, kupimo nov avto, stanovanje, počitniški dom …


A ko gre za zdravje, naš najdragocenejši »kapital«, pogosto odlašamo. Preventiva se zdi nepotrebna, dokler ne nastopijo bolečine ali nas telo opozori z boleznijo. To je paradoks: brez zdravja ne moremo uživati ne v hiši, ne v avtu, ne v službi.

Samo zdrav človek, tako telesno kot  duševno zdrav, je lahko resnično agilen, prilagodljiv in uspešen v svetu, ki od nas zahteva nenehno odzivnost.

Sedenje – tihi sovražnik

Ena največjih sodobnih nevarnosti za zdravje je dolgotrajno sedenje – nekaj, kar je v administrativnem menedžmentu del vsakdana. Na prvi pogled se zdi stvar vsakdanje, neizogibne rutine, a posledice so velike in se kažejo na mnogih področjih:

🟣 Hrbtenica: dolgotrajno sedenje povzroča bolečine v križu, vratni hrbtenici in ramenih.
🟣 Medenica: ko medenica ni v nevtralnem položaju (je nagnjena naprej ali nazaj), ne trpi le hrbtenica, temveč se ruši tudi ravnovesje celotnega telesa.
🟣 Hormonski sistem: napačna drža in stisnjeni notranji organi lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje, saj to vpliva na krvni obtok in delovanje živčnega sistema.
🟣 Črevesje: dolgotrajno sedenje upočasni prebavo, kar vodi v napihnjenost, zaprtje in druge prebavne težave.

Na koncu nastane začarani krog: telesne težave vodijo v zmanjšano koncentracijo, več stresa in manjšo produktivnost. To ni več samo vprašanje zdravja posameznika, temveč organizacijski problem, ki neposredno vpliva na uspešnost podjetja. Leta 2024 je bilo več kot 1,6 milijona primerov bolniške odsotnosti in skupaj več kot 19 milijonov izgubljenih koledarskih dni. Povprečno je posamezna odsotnost trajala 11,85 dneva (vir: NIJZ, 2024).

Agilnost telesa kot metafora agilnosti sistema

Če pogledamo telo kot organizacijo, hitro najdemo vzporednice:

✖️ Toga drža = toga administracija.
✖️ Zastoj v prebavi = zastoj v procesih.
✖️ Pomanjkanje preventive = pozno reševanje kriz.

Agilno telo je prožno, se zna prilagoditi in se hitro regenerira po naporu. Enako velja za organizacijo – če jo vzdržujemo preventivno, z rednimi »servisi« kot so optimizacija procesov, dobra komunikacija, odprava birokratskih ovir, se lahko prilagodi spremembam in prepreči krize.

Pomen preventive

Preventiva v zdravju pomeni, da skrbimo za telo, še preden zbolimo.

✔️ Redna telesna aktivnost preprečuje negativne posledice sedenja.
✔️ Pravilna ergonomija zmanjšuje obremenitev hrbtenice.
✔️ Psihološka preventiva (odmor, sprostitev, čuječnost) varuje pred izgorelostjo.

Enako velja za organizacije:

✔️ Redna analiza procesov prepreči zastajanje dela.
✔️ Jasna komunikacija prepreči konflikte.
✔️ Digitalizacija zmanjšuje administrativne »bolezni«.

Če želimo biti resnično pripravljeni na novi svet, moramo spremeniti svoj pogled:

🟣 Ne smemo več ločevati zdravja ljudi od zdravja organizacij.
🟣 Tako kot vlagamo v nepremičnine in avtomobile, moramo vlagati v svoje telo.
🟣 Samo zdrav človek je sposoben uresničevati agilne pristope – prilagoditi se, biti ustvarjalen, iskati rešitve.

Agilnost se torej ne začne v sejni sobi ali pri procesnih diagramih, temveč pri vsakem posamezniku. Organizacija je le toliko agilna, kolikor so agilni ljudje, ki jo ustvarjajo.

Kaj lahko storite? Preventiva v pisarni v praksi

1. Zavedanje in pogled vase
Počasi in z zavedanjem se zazrite vase in si pošteno odgovorite na naslednja vprašanja:

🟣 Kako se trenutno počutim (ali me kaj boli, kakšna je raven energije)?
🟣 Kje opažam največ težav (premalo gibanja, slaba prehrana, povečan stres, neorganiziranost)?
🟣 Katera področja zanemarjam?

2. Postavite majhne, dosegljive cilje
Namesto velikih preobratov uvedite mikrospremembe:

✔️ 5-minutni sprehod po vsakih 2 urah dela.
✔️ Kozarec vode pred kavo, lepa steklenka na pisalni mizi, ki vas kar vabi k pitju tekočine.
✔️ Kratka raztezna vaja za medenico in hrbtenico.

Tole sta 2 preprosti in kratki vaji, ki jih lahko naredite takoj zjutraj v pisarni, ko čakate, da se računalnik zažene.
Nagib medenice
Sedite na stolu z obema stopaloma na tleh. Počasi zavrtite medenico naprej (rahlo se usloči križ), nato nazaj (rahlo zaokroži križ). Ponovite 10–12-krat, počasi, z občutkom. S tem sprostite napetost in aktivirate globoke mišice trupa.

Razteg hrbta in bokov
Sedite na rob stola. Nogo prekrižajte čez koleno, nagnite trup rahlo naprej, dokler čutite prijeten razteg v zadnjici in spodnjem delu hrbta. Držite 20–30 sekund na vsaki strani. To sprosti napetost v medenici in pomaga pri preprečevanju bolečin v križu.

3. Uvedite tedenske rutine
Zdravje gradite v krajših ciklih – postavite si 4-tedenski cilj.

🟣 Izberite eno navado, ki jo testirate (npr. 10-minutna jutranja vaja).
🟣 Po 2 tednih ocenite, ali deluje.
🟣 Če deluje, nadaljujte. Če ne, prilagodite vajo ali uvedite novo. Samo ne obupajte!

💡 Mali nasveti, kako vztrajati prva 2 tedna

Zmanjšaj cilj na minimum – namesto vsak dan 15 minut vaj si recite »Najprej samo 2 minuti.« Ko boste začeli, boste najverjetneje spontano naredili več.
Zabeležite male zmage – odkljukajte narejen opravek na listu ali v aplikaciji, saj možgani obožujejo občutek napredka.
Povežite dejavnost z obstoječo rutino – na primer vedno naredite eno kratko vajo, tik preden prižgete računalnik.

Tako premagate najtežji del – prvih nekaj dni – in po enem tednu se že vzpostavi občutek navade. Agilnost pomeni hitro testiranje in prilagajanje, ne pa takojšnje popolnosti.

4. Poskrbite za ergonomijo in gibanje
Pri pretežno sedečem delu je preventiva ključna. Upoštevajte:

🟣 pravilno nastavitev stola in mize,
🟣 aktivne odmore (razteg, vstajanje, hoja po stopnicah),
🟣 vaje za medenico (da preprečite hormonske in prebavne motnje).

 Z rednimi, enostavnimi rutinami aktivnega dela v pisarni poskrbimo za lastno delo, več bistrosti v glavi in spodbudimo vse sodelavce, da aktivni odmor in ergonomska pisarniška oprema postanejo zlati standard v pisarnah. Svoje nadrejene lahko nagovorite s svojimi opisi opažanj, kako ste izboljšali gibljivost, fokus in prinesli dobro voljo v pisarno in med sodelavce.

Opazili boste, da daljše sedenje vpliva na vašo koncentracijo in energijo. Če bi imeli kratke aktivne odmore ali program vaj za sedenje, bi bili bolj zbrani in učinkoviti. To bi bil majhen vložek za podjetje, a velik rezultat pri produktivnosti.

Veliko podjetij uvaja preproste spremembe, ker to zmanjšuje bolniške odsotnosti. Razmislite, kako bi tudi pri vas uvedli nekaj podobnega. Strošek je minimalen, prihranek pa dolgoročen. Predlagajte vodstvu, da uvede urice za zdravje in skozi leto nekaj ur namenite temu področju – možnosti je veliko. Tako kot velja v organizaciji, če procesi stojijo, vse trpi – enako velja za telo.

5. Poskrbite za mentalno kondicijo
Agilnost ni samo fizična, ampak tudi mentalna, zato v svoj urnik uvedite:

✔️ Kratke dihalne vaje med delom, ki ne vplivajo samo na pljuča, ampak tudi na možgane.
✔️ 10 minut dnevne čuječnosti ali meditacije.
✔️ Redno izklapljanje od zaslonov, predvsem zvečer, vsaj uro pred spanjem.
✔️ Vaje za mentalno odpornost.

Preizkusite preproste dihalne vaje, ki jih lahko naredite kjerkoli – v pisarni, pred sestankom, preden greste domov …

Dih 4–4–4 : za umiritev in fokus
Vdihnite skozi nos v štirih sekundah, zadržite dih za štiri sekunde, nato počasi izdihnite skozi usta prav tako v štirih sekundah. Vajo ponovite šest- do osemkrat. Ta preprosta tehnika poveča dovod kisika, pomirja živčni sistem in pomaga pri ohranjanju zbranosti.

Podaljšan izdih (za sprostitev)
Vdihnite skozi nos v štirih sekundah, nato počasi izdihnite skozi usta v šestih do osmih sekundah.
Tak način dihanja aktivira parasimpatični živčni sistem, kar zmanjšuje stres in prinaša več umirjenosti ter jasnosti.

Tako kot je v agilnem menedžmentu pomembno meriti rezultate, je tudi pri osebnem razvoju koristno beležiti svoj napredek. Vprašanje si in si zabeležite:

❔ Kako se počutim čez dan?
❔ Imam več energije, manj bolečin?
❔ Sem bolj zbran(a) in manj utrujen(a)?

 Vaš cilj naj bo zdrav, agilen organizem, ki se lahko prilagodi izzivom.

🟣 Ne iščite popolnosti.
🟣 Vztrajnost šteje več kot intenzivnost.
🟣 Ohranjajte prilagodljivost svojega načrta zdravja – usklajujte ga z življenjskimi spremembami in tako dolgoročno krepite vitalnost in dolgoživost.

Ključ do dolgoživosti ni več v genetiki, temveč v načinu življenja

Raziskave kažejo, da geni prispevajo manj kot 30 % k dolgoživosti, preostalih 70 % pa oblikuje naš način življenja – prehrana, gibanje, stres, odnosi …

Agilna skrb za zdravje so majhni, redni preventivni koraki. Gre za to, da sproti prilagajamo svoj življenjski slog in s tem podaljšujemo kakovostna leta življenja.

Novi svet – nova filozofija dolgoživosti

Če smo v preteklosti dolgoživost dojemali kot dar narave, jo danes razumemo kot rezultat majhnih, ponavljajočih se preventivnih odločitev.

Če smo v preteklosti dolgoživost dojemali kot dar narave, jo danes razumemo kot rezultat majhnih, ponavljajočih se preventivnih odločitev.

Agilnost nam omogoča, da se sproti prilagajamo, npr. spremenimo navade, ko zaznamo prve opozorilne znake.

Dolgoživost je neposredna posledica te prožnosti – tako kot agilna organizacija ohranja konkurenčnost, agilen človek podaljšuje svoje zdravo, aktivno življenje.

Novi svet ni prinesel le novih izzivov, ampak tudi priložnost za premik v razmišljanju.
Če želimo dolgoročno uspešnost, moramo kulturo preventive dvigniti na enako raven, kot jo imajo skrb za premoženje in delo.

Ker na koncu velja preprosto pravilo: tako kot skrbiš za svoje telo in zdravje, tako skrbiš tudi za agilnost svoje organizacije.

Polona Trop je podjetnica, predavateljica in srčna terapevtka.

Oznake:

Več v kategoriji Zdravje in dobro počutje

Več člankov iz te kategorije