ADMA intervju

Aleksander Zadel: Če ne vidiš smisla v tem, kar počneš, na dolgi rok izgubljaš voljo in veselje, ne le do dela, temveč tudi do življenja

Dr. Aleksander Zadel je doktor psihologije, soustanovitelj in partner kadrovske agencije Competo, kjer je zsedaj zaposlen kot direktor. Ukvarja se tudi s svetovanjem v domačih in tujih podjetjih, ki jim pomaga pri projektih razvoja tehnik vodenja, motivacije, kadrovske politike in razvoja osebnih ter managerskih potencialov zaposlenih. Njegovo predavanje na temo vodenja zaposlenih bomo poslušali na letošnjem kongresu ADMA v Portorožu, še prej pa smo z njim na to temo govorili v tokratnem ADMA intervjuju.

Maja fister

Facebook
Twitter
LinkedIn

Misel, da so spremembe edina stalnica v življenju, slišimo pogosto in čeprav ob njej prikimamo z glavo, se z njo vseeno ne znamo povsem sprijazniti. Zakaj se prepogosto tako zelo bojimo sprememb?

Upravljanje sprememb od nas zahteva, da zapustimo udobje navad, predvidljivih vedenj in še bolj predvidljivih posledic. Od posameznika zahteva večji napor, za pogosto enak ali manjši in šele kasneje morda večji učinek. Žal se prepogosto ne zavedamo, da spreminjanje sebe, svojih vedenj in navad pomeni osebno rast. Če nikoli ne poskusiš ničesar, kar je zahtevnejše od tistega, kar trenutno zmoreš, ne boš nikoli napredoval. Hkrati vse večja konkurenčnost v svetu, v katerem živimo, povzroča vse večje zahteve. Poskus, da bi ostajali konkurenčni s starimi vzorci vedenja, nas vodi v čezmerno utrujenost, izgubo smisla in posledično vse bolj v izgorevanje, ki je zadnja postaja nemoči v naših življenjih.

Kateri so ključni koraki za spremembo pasivne miselnosti iz "ne morem" v "to lahko spremenim"?

V vašem vprašanju tiči zanka. Ne gre za nasprotje med ”ne morem” in ”to lahko spremenim”, temveč za odločitev ”to hočem spremeniti”. Veliko ljudi nevede ves čas uporablja besedno zvezo ”to moram”. Videti je, da ves čas ”morajo” nekaj početi. Zdaj moram v službo, moram po otroke, moram odgovoriti na maile, moram opraviti to in to delo … Na ta način posredno povedo, da bi oni počeli kaj drugega, da pa zaradi neke zunanje avtoritete pač počnejo nekaj, česar po lastni izbiri ne bi počeli. Živeti v takem miselnem oklepu je izjemno izčrpljivo. Ves čas početi nekaj v nasprotju s svojo voljo je pasiven