Komunikacija

Naučite se sodelovati z različnimi tipi ljudi

Kako sodelovati z različnimi tipi ljudi je vedno izziv. Čeprav govorimo isti jezik, se pogosto zdi, kot da se zares ne razumemo. Vsak namreč razmišlja, se odloča in deluje na svoj način. Te razlike, pa nehote privedejo do izzivov v komunikaciji in neskladij v delovnih procesih. Kako torej bolje razumeti druge ljudi in s tem zagotoviti dobre delovne odnose?

Zmožnost sodelovanja z različnimi tipi ljudi je spretnost, ki se je lahko naučimo. Nanaša se na veščine izražanja, aktivnega poslušanja, spraševanja, reševanja konfliktov, kreativnega razmišljanja.

Prvi korak do dobrega medsebojnega sodelovanja je lahko že dobro poznavanje različnih tipov osebnosti, ki omogoča, da bolj(e) razumemo, kako drugi delujejo in kako lahko razlike v osebnosti vplivajo na medsebojno dinamiko.

Katere osebnostne tipe poznamo?

Eden izmed najvplivnejših in empirično najbolj podprtih modelov za opisovanje osebnostnih značilnosti je model »Velikih pet dimenzij osebnosti«. Sestavlja ga pet dimenzij, ki zajemajo ključne vidike, po katerih se ljudje med seboj razlikujemo v načinu razmišljanja, čustvovanja in vedenja. Vsaka dimenzija ima dva skrajna pola, med katerima se vsak od nas nahaja nekje vmes. In čeprav nas večina v različnih situacijah kaže značilnosti, ki se nagibajo proti enemu izmed polov, nihče ni izključno na eni ali drugi strani. Poznavanje teh osnovnih osebnostnih značilnosti nam lahko pomaga pri boljšem razumevanju sebe in drugih ter posledično vodi k odgovoru na vprašanje - Kako zares učinkovito sodelovati?

Te dimenzije so:

  1. Odprtost za izkušnje: Dimenzija odprtosti odraža stopnjo radovednosti, ustvarjalnosti in pripravljenosti za nove izkušnje. Posamezniki, ki so tu  visoko, imajo pogosto veliko idej in zanimanj ter uživajo v raziskovanju različnih aspektov sveta. Na drugi strani so posamezniki, ki so nizko na tej dimenziji, bolj konvencionalni in tradicionalni. Pogosto ne marajo sprememb, se upirajo novim idejam ter raje sledijo preverjenim metodam in ustaljenim rutinam. Ker so bolj praktični, so manj dovzetni za abstraktno mišljenje.
    Zelo odprt zaposleni bo tako pri reševanju težav iskal inovativne in ustvarjalne pristope, nekdo, ki je manj odprt, pa bo raje sledil že obstoječim smernicam in preverjenim rešitvam.
  2. Vestnost: Dimenzija vestnosti opisuje stopnjo samodiscipline, organiziranosti in zanesljivosti pri doseganju ciljev. Zelo vestni posamezniki so premišljeni in odgovorni. Pri svojem delu so organizirani, vztrajni in natančni. Odlikuje jih močna delovna etika, saj so usmerjeni v dolgoročno načrtovanje, doseganje ciljev, upoštevanje rokov in trdo delo.
    Na drugi strani so posamezniki, ki so manj vestni, manj disciplinirani in bolj impulzivni. Pogosto prelagajo naloge, se težje držijo zastavljenih ciljev, njihovo delo je bolj nedosledno, delujejo po trenutnem navdihu in počutju. 
    Vesten sodelavec bo oddal projekt pravočasno ali prej, natančneje bo pripravljen, njegovo delo bo strukturirano in urejeno, sodelavec z nizko dimenzijo vestnosti pa bo lahko potreboval dodatne spodbude in opomnike, a bo lahko bolj prilagodljiv in hitreje odziven.
  3. Ekstravertnost: Dimenzija ekstravertnosti se nanaša na stopnjo družabnosti, energije in usmerjenosti k zunanjim dražljajem. Zelo odprti posamezniki so družabni in energični,   zgovorni, radi so v središču pozornosti, druženje jih napolni z energijo. Imajo širok krog prijateljev in znancev, saj z veseljem spoznavajo nove ljudi. Na drugi strani pa so posamezniki, ki so zadržani in usmerjeni vase. Uživajo v umirjenih okoljih z manj dražljaji. Čas raje preživljajo sami ali v manjših, intimnih družbah, saj jih večje skupine ljudi in kratke interakcije hitreje izčrpajo.
    Na sestankih bo tako ekstravertirani sodelavec pogosto prvi, ki bo prevzel pobudo in razmišljal na glas, ustrezalo pa mu bo dinamično delo z veliko interakcije, introvertirani sodelavec pa bo raje vse dobro premislil in svoje predloge podal kasneje, svoje delo pa raje opravljal v miru.
  4. Sprejemljivost: Dimenzija sprejemljivosti odraža našo naravnanost k sodelovanju, empatiji in skrbi za druge. Zelo sprejemljivi posamezniki so prijazni, sočutni in nesebični. Zelo radi pomagajo drugim in pogosto postavljajo potrebe drugih pred svoje. V odnosih so zaupljivi, strpni in potrpežljivi. Na drugi strani pa so manj sprejemljivi ljudje bolj tekmovalni in neposredni. Manj so dovzetni za potrebe in počutje drugih, saj so bolj osredotočeni na doseganje ciljev kot na odnose. 
    Zelo sprejemljiv sodelavec bo hitro ponudil pomoč pri nalogi in se potrudil za dobre odnose, manj sprejemljiv sodelavec pa bo dal večji poudarek osebni odgovornosti in rezultatom.
  5. Čustvena stabilnost: Dimenzija čustvene stabilnosti oz. nevroticizma se nanaša na nagnjenost k doživljanju negativnih čustev. Čustveno zelo stabilni ljudje so umirjeni in dobro prenašajo stres. Redkeje občutijo intenzivna čustva, v primeru težav pa se hitreje poberejo in jih dojemajo bolj sproščeno. Čustveno manj stabilni pa doživljajo več stresa, tesnobe in negotovosti. Bolj so občutljivi na neprijetna čustva, po katerih se težje poberejo. Njihovo razpoloženje lahko niha, nagnjeni so k zaskrbljenosti, žalosti in strahu.
    V kriznih situacijah bo bolj čustveno stabilen sodelavec ostal zbran, miren in se osredotočil na rešitve, čustveno manj stabilen sodelavec pa se bo hitreje počutil preobremenjenega.

Kako torej učinkovito sodelovati?

Oznake:

Več v kategoriji Komunikacija

Več člankov iz te kategorije