Intervju

Petra Mlakar, nova urednica revije ADMA: »Najbolj zanimivo je, da ljudje, ki navdihujejo druge, pogosto sploh ne vedo za svoje učinke«

Uredništvo ADMA je dobilo novo urednico – urednico, ki ADMO dobro pozna, ceni in jo spremlja že leta. To je Petra Mlakar – novinarka, avtorica priročnika »Na pomoč, novinarji prihajajo!«, dolgoletna ljubiteljica revije ADMA in soustvarjalka njenih vsebin. Z izkušnjami iz medijev, komuniciranja in dela z zgodbami prihaja v uredništvo z jasno vizijo: postaviti administrativni menedžment še bolj v ospredje ter pokazati, kako pomembna je ta vloga za delovanje sodobnih organizacij.

Preden pa čisto zares stopi v novo vlogo, smo jo postavili na drugo stran - z njo smo se pogovarjali, kako vidi prihodnost stroke, kakšne nadgradnje pripravlja za portal in revijo ADMA ter kaj jo kot Petro – žensko, urednico in sogovornico – najbolj navdihuje.

Petra Mlakar, nova urednica revije ADMA Foto: Matej Mišič

Kako bi na kratko opisala svojo poklicno pot – od novinarke do urednice ADME?

Že zelo zgodaj sem vedela, da želim biti novinarka. Prve izkušnje sem na začetku študija novinarstva začela pridobivati na lokalni radijski postaji, sledilo je sodelovanje v uredništvih revij in zakulisne vloge na komercialni televiziji. Najdlje sem vsak dan pisala članke za časopis Dnevnik in za prilogo Objektiv. Tako se je nabralo približno četrt stoletja raznovrstnih novinarskih izkušenj. V zadnjih letih sem s članki bogatila tudi revijo ADMA in svoji predhodnici Katji Križnik Jeraj o urednikovanju revije zastavljala veliko vprašanj in jo po njenih prijaznih odgovorih včasih zalagala s predlogi. Skupnost Adma mi je zelo prirasla k srcu. Vsebine, s katerimi se spoznavam, mi pomagajo tudi pri delu v Javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer zadnja tri leta skrbim za odnose z javnostmi, z novinarstvom pa se odtlej ukvarjam v prostem času. 

Katere izkušnje iz novinarstva so te najbolj pripravile na uredniško vlogo v naši skupnosti?

Poleg vsakdanjega novinarskega dela, še posebej poročanja iz lokalnega okolja, in rednega redaktorstva ob dežurstvih so me najbolj zaznamovali posebni projekti. Ko so mi jih uredniki zaupali, so do izraza prišle moje uredniške in mentorske veščine, ki bi sicer ostale skrite. Pripravila sem kar nekaj posebnih prilog časopisa Dnevnik - od vsebinske zasnove do izvedbe: o staranju, o karieri in vpisu v srednjo šolo in na fakulteto, … Vodila sem projekt Obrazi prihodnosti, v katerem so dijaki slovenskih gimnazij, da bi utrdili svojo medijsko pismenost, pod mentorstvom novinarjev pisali članke, ki so jih sami želeli videti v časopisu. Od blizu sem dolga leta sodelovala pri vseh fazah nastajanja časopisa, kar se mi zdi pri urednikovanju izjemno pomembno.  

Kako sama vidiš razvoj administrativnega menedžmenta v zadnjih letih in katere spretnosti in kompetence se ti zdijo ključne za moderno administrativno vlogo?

Administrativni menedžment je vse bolj kompleksen. Zaposleni dobivajo nove naloge, a je dobro obvladovanje osnov vseeno ključnega pomena za sodobno administrativno vlogo; tega ne more nadomestiti niti izjemno znanje na področju uporabe umetne inteligence. Vse bolj se v organizacijah po mojem mnenju zavedajo nepogrešljivosti administrativnih menedžerjev. Zaposleni na tem področju niso več pretežno v ozadju dogajanja, pač pa marsikdaj njihovo predano in uspešno delo odmeva, žanje priznanja in motivira druge.  

Kaj te pri tem področju osebno najbolj navdihuje in motivira?

Vsekakor administrativne menedžerke, ki delajo dobro in ki svoje izkušnje delijo z drugimi. Rada slišim ali berem o uspešno izvedenih sestankih, briljantnih zapisnikih, zgledno urejenih evidencah, uspešni komunikaciji s poslovnimi partnerji, … Veselim se, da bom imela v prihodnje veliko priložnosti za spoznavanje navdihujočih članic ADMA skupnosti in drugih. 

Katere vsebinske spremembe ali nadgradnje lahko bralke in bralci pričakujemo v prihodnjih številkah?

Prizadevala si bom za še več vsebin iz prakse, pri čemer je ključno sodelovanje admic. Kako dobrodošlo bi bilo, da bi delile dobre izkušnje, ki bi jih lahko bralke revije ADMA naslednji dan poskusile uvesti v svoje delo. Še več – želim si, da se pri tem ne bi končalo, pač pa da bi bralke oziroma kar uporabnice o svojih poskusih poročale, jih komentirale, predlagale svoje rešitve za podobne izzive, …   

Katere teme se ti zdijo trenutno najbolj nujne – in katere v skupnosti še premalo obravnavamo?

Pri izboru tem je po mojem mnenju pomembno dvoje. Po eni strani vse širši nabor nalog administrativnih menedžerk, o čemer je dobro govoriti, po drugi strani pa trdni temelji nalog, ki sodijo med osnovne, in jih, kot sem že omenila, ne smemo zanemarjati. Zdi se mi, da prav na osnove v želji po zasledovanju širine pogosto pozabljamo, a so nenadomestljive, zato želim, da bi dobile svoje mesto v skupnosti. In če izpostavljamo uspehe, bi morda lahko spregovorili tudi o napakah, iz katerih smo se kaj naučili. Tudi o trajnosti v administrativnem menedžmentu ne govorimo veliko, pa bi lahko ugotavljali, kaj sploh sodi vanjo in kako jo zagotavljati.   

"Toliko se lahko naučimo drug od drugega! Veselim se sodelovanja z vsako od vas." Foto: Matej Mišič

Kaj pa tebi pri delu prinaša največ zadovoljstva ali energije?

Spoznavanje navdihujočih ljudi in spoznavanje njihovih zgodb. Navdih je tako nalezljiv! Najbolj zanimivo je, da ljudje, ki navdihujejo druge, pogosto sploh ne vedo za svoje učinke. Srčno opravljajo svoje delo, ker jim to veliko pomeni, ne zato, da bi si s tem pridobili priznanje drugih. Spoznavati takšne ljudi je pravo darilo in v skupnosti ADMA jih je ogromno. 

Brez katere navade, rutine ali malega rituala si ne predstavljaš svojega dne?

Brez sprehodov. Med hojo se vse postavi na svoje mesto, vprašanja dobijo odgovore, izzivom se približujejo zamisli za rešitve. In brez branja. Rada berem in veliko berem. Knjige, priročnike, poezijo. Tisk pa naravnost obožujem! Navdušena sem nad vzponom kakovostnih časopisov in revij, ki so obogatili slovenski medijski trg v zadnjem letu. To, da je revija ADMA dobila tako imenitno družbo, se mi zdi spodbudno. 

Katera knjiga, oseba ali dogodek je najbolj vplival na tvoj odnos do dela?

Zvenelo bo silno samovšečno, vendar imam pojasnilo, zato preberite odgovor do konca. Največji preskok v dojemanju pomena mojega dela je pomenilo ustvarjanje knjige Na pomoč, novinarji prihajajo!, ki jo je založba Planet GV izdala leta 2019. V obdobju pisanja knjige sem se začela zavedati, da svetu ne želim dati zgolj dobrih novinarskih prispevkov. Želim jim pokazati, kako so nastali, zakaj sem se jih lotila, kako so bralci kot sogovorniki vplivali na zgodbe, ko so se odločili bodisi pristati na pogovor bodisi me zavrniti. Svoje znanje in bogate izkušnje od takrat z veseljem delim na predavanjih delavnicah, v člankih, v spletnih komentarjih, v osebnih pogovorih. Najlepše darilo je, ko se oglasijo tisti, ki so moje nasvete uporabili - in so delovali!  

Kaj te vodi, ko ustvarjaš zgodbe in urejaš vsebine?

Zavedanje, da ljudje za prebiranje vsebine namenijo del svojega dragocenega časa, ki jim ga, če z vsebino niso zadovoljni, ne more nihče vrniti. Pripravljanja vsebin se zato lotevam skrajno odgovorno in premišljeno.

Česa se v naslednjem letu najbolj veseliš – zase in za ADMO?

Vsega novega. Ljudi, vsebin, doživetij, novega znanja, predvsem pa odzivov članic skupnosti. Želim si, da bi med seboj sodelovali s komentarji, všečki, delitvami vsebin, predlogi za nove teme, …  

Kaj bi rada sporočila vsem admicam ob prevzemu uredniške vloge?

Toliko se lahko naučimo drug od drugega! Veselim se sodelovanja z vsako od vas. 

Oznake:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije