Mikroučenje: učenje v majhnih odmerkih
Poslovni svet zahteva nenehno prilagajanje novim tehnologijam in znanjem, potrebnim za uspešno delo. Pridobivanje novih znanj, ki omogočajo osebni napredek, povečujejo suverenost na delovnem mestu, je del vseživljenjskega učenja, ki je nujno za vse. A kljub močni želji se pogosto soočamo s pomanjkanjem časa za izobraževanje in nadgradnjo veščin. In mikroučenje je prava rešitev. Kako v natrpanem urniku najti čas za nujno potrebno učenje?
Kaj je mikroučenje?
Ne da bi se zavedali, smo že zakorakali v svet t. i. mikroučenja. Ko potrebujemo določeno informacijo, preprosto posežemo po telefonu, računalniku, ki nam ponuja nešteto možnosti za učenje in že imamo odgovor na dlani.
Mikroučenje je pristop, ki temelji na učenju v manjših odmerkih, v obsegu od 3 do 20 minut.
Pristop, ki ga že nekako uporabljamo, lahko le sistemiziramo in prilagodimo našim natrpanim urnikom in omejenemu času. Učeči se posameznik sam določa tempo, čas in količino znanja, ki ga želi obvladati.
Čeprav se učimo le kratek čas in obvladamo le majhen del vsebine, so aktivnosti kljub temu usmerjene k doseganju večjih ciljev. Namesto klasičnih predavanj ali dolgotrajnega branja, mikro učenje uporablja kratke odlomke besedil, jedrnate videoposnetke, hitre igre, vizualno privlačne infografike in druge oblike vsebin, ki pritegnejo našo kratko pozornost.
Ebinhausova krivulja pozabljanja
Koncept mikroučenja temelji na teoriji Hermanna Ebbinghausa iz leta 1880, psihologa, ki je raziskoval spomin. Ta model je znan kot Ebbinghausova krivulja pozabljanja, ki pojasnjuje, kako sčasoma izgubljamo informacije, če se jih ne trudimo ohranjati.
Po podatkih Growth Squad po eni uri od učenja novih informacij pozabimo približno 60 % tega, kar smo se naučili. V 24 urah se izgubi do 70 % informacij, do konca meseca pa obdržimo le še okoli 25 % naučenega.
Ključ, da naučenega ne pozabimo, je ponavljanje snovi.
Mikroučenje se bori proti tem izgubljenim informacijam, saj jih razdeli na manjše, lažje zapomljive enote, ki jih je lažje ponoviti.
To omogoča trajnejše in bolj učinkovito učenje. Ker je učni cikel tovrstnega učenja kratek, se zmanjšuje možnost, da nas učenje utrudi ali da izgubimo motivacijo za nadaljnje učenje. Krajši učni cikli spodbujajo večjo angažiranost in ohranjanje pozornosti. Prav tako so nekatere raziskave pokazale, da se učenje izboljša za 17%, če je vsebina razdeljena na manjše enote.
