MORDA JE TEŽAVA V NAS?
V dobi poplave selfijev se v resnici zelo težko pogledamo v pravo ogledalo. Vse bolj se »skrivamo« za raznimi filtri na družabnih omrežjih in si vse težje priznamo lastne osebnostne napake in pomanjkljivosti. Stremimo k zunanji popolnosti in tonemo v notranjo (duhovno) praznino. Čeprav je naše hrepenenje po sprejetosti in sreči vse večje, v sodobni družbi postaja vse drugo bolj pomembno: uspeh, prepoznavnost, denar in moč. Časovna in finančna investicija posameznika v svojo osebnostno rast in zrelost postaja manjša ali celo enaka nič v primerjavi z investicijo v »popolno« zunanjo podobo. Menim, da je čas, da se kot posamezniki in družba čim prej zelo dobro zamislimo in se vprašamo: Je morebiti težava vendarle v nas?

V kakšni družbi torej živimo danes in čemu smo se zavedno ali nezavedno odrekli? Pred kratkim sem prebirala knjigo z naslovom: »Življenje in kako ga preživeti« avtorjev Robin Skynner in John Cleese (zelo priporočam) in v spomin se mi je med drugim vtisnil stavek, ki govori o potencialu zdrave in povezovalne družbe: »Družba, ki svoje revnejše sloje, upokojence ali mlade generacije, obravnava kot nesposobne, moč pa si delijo le najbogatejši sloji, ne more biti učinkovita. Takšna družba se namreč odreka gonilni sili razvoja in napredka, in to je inteligenci celotnega sistema družbe.« O, kako me je predramila ta misel.
V poplavi vsega kar imamo in nam je dostopno, vse bolj intenzivno
hrepenimo in iščemo to, kar že imamo v sebi. Želimo si svobode izražanja, sprejetosti in ljubezni.
Namreč v razviti družbi naj bi bile ravno zaradi uporabe sodobne tehnologije, interneta in družabnih omrežij globalno povezane vse generacije in vsi sloji družbe. Toda v resnici postajamo vse bolj oddaljeni in odtujeni drug od drugega. V poplavi vsega kar imamo in nam je dostopno, vse bolj intenzivno hrepenimo in iščemo to, kar že imamo v sebi.
Zdrava in zrela družba temelji po načelu povezovanja. V njej prevladujejo spoštovanje, podpora, razumevanje in usmerjenost v razvoj posameznika in družbe.
Želimo si svobode izražanja, sprejetosti in ljubezni. Čeprav se sliši »zlajnano«, še vedno nismo dojeli, da se notranjega zadovoljstva in miru ne da kupiti z denarjem, to je mogoče zgolj razviti v za to primernem okolju.