Letni dopust in regres ter druge oblike odsotnosti z dela (1. del)
Ena od temeljnih obveznosti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi je obveznost opravljanja dela v okviru odrejenega delovnega časa, k tej obveznosti pa delavcu hkrati pripadajo tudi pravica do letnega dopusta, pravica do odmora in počitka med delom ter pravica do druge (plačane) odsotnosti z dela. Na podlagi pravice do letnega dopusta delavcu pripada tudi pravica do regresa, ki ga morajo delodajalci praviloma izplačati do 1. julija.
Foto: Fotolia
Letni dopust
Letni dopust je neodtujljiva pravica delavca do plačane odsotnosti z dela in ga ureja že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pravico do letnega dopusta pridobi delavec takoj s sklenitvijo delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da mora vsaka pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, lahko pa se v pogodbi glede tega določila stranki sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati – vsakršna izjava o odpovedi pravici do letnega dopusta je neveljavna. Prav tako je neveljaven kakršenkoli sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.
Minimalno trajanje letnega dopusta
Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. V običajnem petdnevnem delovnem tednu ima tako delavec pravico do dvajset dni dopusta (štiri tedne po pet dni), kadar pa je delo drugače razporejeno (na drugačno število dni), je tudi število dni dopusta drugačno.
Dodatni dnevi dopusta
Poleg minimalnega trajanja letnega dopusta delavcu že na podlagi ZDR 1 pripadajo dodatni dnevi dopusta, če izpolnjuje določene pogoje, in sicer:
• starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta;
• delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
• delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni;