Osebni razvoj

Karierna sprememba – kdaj je čas zanjo in kako si to sploh upati priznati?

Včasih se spremembe zgodijo hitro – znotraj enega tedna, enega projekta, enega odnosa. Drugič pa počasi, tiho. Zjutraj še vedno vstanemo, pripravimo kavo, pridemo v službo. Naredimo, kar je treba. A nekaj ni več enako.

Morda vas ne izpolnjuje več delo, ki ste ga nekoč opravljale z veseljem. Morda ste se znašle v vlogi, kjer ste dobile preveč novih nalog, premalo priznanja ali popolnoma drugačen ritem, ki vam ne ustreza več. Morda čutite, da ste zrasle iz svoje vloge – ali pa da je ta zrasla čez vas.

A kako si to priznati? Včasih je to najtežji korak.

Primer zgodbe: Andreja in njen trenutek resnice

Andreja je administrativna menedžerka z več kot 20 leti izkušenj. Velja za zanesljivo, izkušeno in vestno sodelavko. Zadnjih nekaj let opaža, da njeno delo postaja vse bolj stresno: poleg organizacije sestankov in podpore direktorju so ji naložili še pripravo kadrovske dokumentacije, osnovno računovodstvo in celo marketinške naloge. Vsak dan se trudi, ostaja dlje v službi, a zadovoljstva ne čuti več.

Prijateljici zaupa: »Ne zmorem več. Ne vem niti, če še hočem to delo.« Ob misli, da bi morala priznati, da potrebuje spremembo, jo je strah. Kaj bodo rekli drugi? Kako bo odreagiralo vodstvo? Pa vendar nekega dne zbere pogum in se iskreno pogovori s svojo direktorico. Skupaj ugotovita, da Andreja potrebuje več podpore in morda manjši obseg nalog, ki jih bo res obvladala, ali pa priložnost, da se v podjetju premakne na področje, ki ji bolj ustreza.

Andreja danes pravi: »Če tega ne bi povedala na glas, bi še vedno čutila tisto tiho nesrečo. Pogovor me je osvobodil.«

Kdaj vemo, da je čas za razmislek?

Po mnenju psihologinje dr. Herminie Ibarra iz poslovne šole INSEAD je eden glavnih znakov za karierno spremembo prav to, da ne čutimo več notranjega zadovoljstva, kljub temu da delo še vedno opravimo korektno (Ibarra, 2002).

Dodatni znaki so še:

Zakaj si tega pogosto ne upamo priznati?

Kot ugotavlja dr. Brené Brown v svoji raziskavi o ranljivosti in pogumu (Brown, 2015), pogosto vztrajamo zaradi strahu pred tem, kaj bodo rekli drugi, ali ker nas je sram, da nismo več zadovoljni s tem, kar imamo. Toda sprememba kariere ni znak poraza, ampak izraz iskrenosti do sebe.