Dogodki

Zaupanje in zavzetost – z roko v roki pri oblikovanju prijetnega okolja

Sprašujem se, kdaj in v katerih situacijah postanemo zaposleni zavzeti oziroma delamo bolj zavzeto. Kateri dejavnik vpliva na to, da naloge opravljamo z več elana, energije, da smo bolj vztrajni in proaktivni? Mislim, da lahko odgovor iščem pri zaupanju zaposlenih. Zaupanje se oblikuje tako v našem zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Instinktivno si ga želimo, se trudimo, da ga pridobimo, ga razumemo in ga vsakodnevno vzpostavljamo. Zaupanje se kaže na različne načine, v številnih oblikah in ima za vsakega izmed nas drugačno vrednost.

Foto: PIxabay

Zaupanje vedno vključuje dve strani: zaupajočega (posameznik, ali skupina, ki zaupa) in zaupnika (posameznik, ali skupina, ki mu zaupajoči zaupa). Če strnem številne definicije zaupanja v eno, je zaupanje prepričanje zaupajočega, da bo druga stran:

(1) ravnala na način, ki ne bo škodil zaupajočemu,

(2) ravnala v korist zaupajočega,

(3) ravnala zanesljivo in

(4) ravnala na predvidljiv in vzajemno sprejemljiv način.

Zaupanje lahko pojmujemo tudi kot zanašanje na drugo osebo ali skupino, da se bo dogajanje razvijalo na pričakovan način oz. verovanje, da bodo prihodnji dogodki potekali v skladu s pričakovanji. 

Zaupanje je denar, s katerim trgujemo oziroma si ga v medosebnih odnosih izmenjujemo – ga dajemo in ga prejemamo. Več kot vlagamo v oblikovanje zaupanja, bolj se zaupanje poglablja in hkrati pridobiva na vrednosti, stabilnosti in dolgoročnosti. 

Zaupanje vpliva na delovno zavzetost in učinkovitost. Oseba, ki ne zaupa svojemu šefu (njegovim besedam, dejanjem, morda ima iz preteklosti že kakšno slabo izkušnjo z njim), se pri delu pogosto dolgočasi, morda je frustrirana, o delu, vodenju in organizaciji govori nespoštljivo in poudarja predvsem negativne strani, za svoje napake krivi druge, glasno opozarja na svoje slabo razpoloženje in slabo razpoloženje prenaša na druge. Ja, to so značilnosti zelo nezavzetih posameznikov, ki jih prav gotovo najdemo v vsaki delovni organizaciji, a vodje težijo k temu, da naj bo takih zaposlenih čim manj. Na drugi strani imamo zaposlenega, ki ga odlikuje visoka stopnja energije in entuziazma, izraža željo po nenehnem učenju, nase prevzema odgovornosti in riziko, pripravljen je na občasno delo prek svojih zmožnosti, kvaliteta opravljenega dela mu predstavlja nagrado, kljub stresu delo opravlja z veseljem ter seveda obožuje svoje delo. Na takšen način po navadi opisujemo visoko zavzeto osebo, ki si jo delodajalci lahko le želijo, hkrati pa znajo z besedami, zanimivim delom in včasih tudi z denarjem nagraditi tiste, ki takšna vedenja že izkazujejo.


Več v kategoriji Dogodki

Več člankov iz te kategorije