Zaupanje in zavzetost – z roko v roki pri oblikovanju prijetnega in produktivnega delovnega okolja

Sprašujem se, kdaj in v katerih situacijah postanemo zaposleni zavzeti oziroma delamo bolj zavzeto. Kateri dejavnik vpliva na to, da naloge opravljamo z več elana, energije, da smo bolj vztrajni in proaktivni? Mislim, da lahko odgovor iščem pri zaupanju zaposlenih. Zaupanje se oblikuje tako v našem zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Instinktivno si ga želimo, se trudimo, da ga pridobimo, ga razumemo in ga vsakodnevno vzpostavljamo. Zaupanje se kaže na različne načine, v številnih oblikah in ima za vsakega izmed nas drugačno vrednost.

Eva Boštjančič

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Foto: PIxabay

Zaupanje vedno vključuje dve strani: zaupajočega (posameznik, ali skupina, ki zaupa) in zaupnika (posameznik, ali skupina, ki mu zaupajoči zaupa). Če strnem številne definicije zaupanja v eno, je zaupanje prepričanje zaupajočega, da bo druga stran:

(1) ravnala na način, ki ne bo škodil zaupajočemu,

(2) ravnala v korist zaupajočega,

(3) ravnala zanesljivo in

(4) ravnala na predvidljiv in vzajemno sprejemljiv način.

Zaupanje lahko pojmujemo tudi kot zanašanje na drugo osebo ali skupino, da se bo dogajanje razvijalo na pričakovan način oz. verovanje, da bodo prihodnji dogodki potekali v skladu s pričakovanji. 

Zaupanje je denar, s katerim