Vse o vodenju »problematičnih« sodelavcev
Kaj so sanje vsakega vodje? Motivirani, pripadni in zadovoljni sodelavci. Takšni, ki z veseljem pridejo v službo, samoiniciativno vlagajo dodaten napor v delo, ko pride do problemov, imajo rešitve, so polni uporabnih idej, razumejo delovanje podjetja tudi iz zornega kota vodje, delujejo timsko v smeri skupnega cilja ... skratka sodelavci, s katerimi je užitek delati. Torej takšni, ob katerih vodja poleg strokovnega znanja ne potrebuje še dodatnega znanja iz psihologije vodenja »problematičnih« sodelavcev.
Foto: Fotolia
Vodenje različnih sodelavcev
Glede na delovno uspešnost in sposobnosti lahko klasificiramo sodelavce v štiri skupine:
T. i. »Trhle veje« so sodelavci z nizko delovno uspešnostjo in nizkimi dispozicijami za razvoj. Od njih težko pričakujemo rezultate zaradi deficita sposobnosti. Take posameznike smo očitno v selekcijskem postopku precenili. Kar nekdo ni sposoben narediti, morajo drugi, zato toleriranje nizke produktivnosti enega sodelavca demotivira celoten tim. Rešitev je v prerazporeditvi na manj zahtevno delovno mesto.
Največje število zaposlenih sodi v skupino t. i. »vlečnih konjev«. Ti sodelavci imajo nižje dispozicije za razvoj, vendar visoko delovno uspešnost. So zanesljivi in odgovorni. Z njimi ni problemov, ni pa tudi presežkov. Ko vzpostavijo rutino, funkcionirajo dobro. Usmerjeni so v opravljanje že znanega dela. Zaradi njihove neproblematičnosti jih običajno spregledamo, velikokrat pa še dodatno obremenimo, saj vemo, da bo njim delegirano delo zagotovo opravljeno.
»Zvezde« so visoko sposobni in uspešni sodelavci. Od njih lahko pričakujemo hiter razvoj in inovativnost. Omogočiti jim je treba izzive, svobodo in odgovornost.
Kot »problematične« štejemo tiste sodelavce, ki imajo visoke dispozicije za razvoj, vendar ne pokažejo pričakovane delovne uspešnosti. Za njih bi lahko rekli, da zmorejo, vendar nočejo. Medtem ko se drugi sodelavci aktivirajo, je pri »problematičnih« potreben vsakič znova dodaten napor. Sabotirajo ali ignorirajo naše poskuse motiviranja (iščejo izgovore, prelagajo odgovornost na druge, odkrito ali prikrito nasprotujejo, se sprenevedajo …) in nadaljujejo z nezaželenim vedenjem (dela ne opravijo, ne upoštevajo navodil, se upirajo spremembam, ponavljajo iste napake, zamujajo, zahtevajo pretirano pomoč, ne prenašajo znanj in informacij, se neprestano pritožujejo, so prepričani, da se jim godi krivica, izrabljajo bolniško odsotnost, netijo konflikte, negativno vplivajo na timsko vzdušje in tako ali drugače motijo delovni proces …).
Problem »problematičnih« sodelavcev je ravno v njihovi neprilagodljivosti. Opozorila, sporočena na še tako konstruktiven in profesionalen način, ne zaležejo, zato je treba »problematičnega« sodelavca soočiti s posledicami in se najavljenih ukrepov v primeru nadaljevanja motečega vedenja, tudi držati.