Komunikacija

Vsak lahko postane dober vodja, če to želi

»Nasvet je redko dobrodošel in tisti, ki ga najbolj potrebuje, ga je po navadi najmanj vesel,« je nekoč zapisal Samuel Johnson, angleški pisatelj, pesnik in dramatik. Pa vendar, vzemimo vsi skupaj vsebino v nadaljevanju dobronamerno, kar tudi je. Navsezadnje smo vsi vodje svojega življenja in nekaj dobrih nasvetov nam ne more škoditi. V nadaljevanju se bom sicer osredinila na položaj vodje v podjetjih in organizacijah, čeprav gre v osnovi za kompetentnost človeka, ki postane vodja.

Prostor na samem vrhu ni nikogar naredil vodje, je zgolj razkril, ali je oseba kos svoji nalogi ali ne. Resnično merilo vodenja je vpliv. Čeprav je položaj vodje med Slovenci precej zaželen položaj, se jih premalo zaveda, da si je pri ljudeh pravico do vodenja treba prislužiti. To je razlog, da tisti, ki nimajo vodstvenih izkušenj, pogosto podcenjujejo pomembnost vodstvenega naziva. Če ste eden tistih, ki vodi s pomočjo uporabe naziva in položaja in ne s pomočjo vpliva, vam bodo ljudje sledili zgolj zato, ker to morajo in ne zato, ker bi si to želeli. Opazili boste, da vam sledijo samo do meje opisa del in nalog. Od tu naprej je njihova zavzetost enaka nič. Če svojo vlogo vodje gradite na podlagi spoštovanja zaposlenih in gradnji odnosa z njimi, se zagotovo lahko pohvalite z zdravo delovno vzdušje znotraj svojega tima in verjamem, da vas uspešno doseganje zastavljenih ciljev skupaj s sodelavci prav nič ne skrbi.

Sladkokisel položaj vodje

Najprej ozavestimo dejstvo, da ga ni človeka, ki bi se že rodil dober vodja. Ko posameznik zasede položaj vodje, se pogosto počuti izbranega, priznanega in vplivnega. Toda kaj hitro se sreča z izzivom, lahko tudi frustracijo, ko se vrednost in pomembnost odgovornosti, ki jih prevzema, povečuje hitreje, kot raste njegova avtoriteta med sodelavci. Višji vodstveni položaj kot zasede, večje spremembe v načinu razmišljanja in delovanja položaj zahteva od njega. Vse manj je operativnih nalog in vse več strateško vizionarskih. Do izraza prihajata njegova kompetentnost in integriteta. Bolj kot to, kaj dela, je pomembno, kako dela. Razgledanost in sposobnost poslovnega komuniciranja sta odraz njegove kredibilnosti. Na tej točki se dober vodja zaveda, da zavzema mesto, ki je v poslovni hierarhiji pogosto zelo samotno. Odlično se mora znati spopadati s tremi vrstami izzivov. Z lastnimi (osebnimi) izzivi, z izzivi ljudi, s katerimi dela in sodeluje, ter seveda s poslovnimi izzivi. Postati dober vodja je pot, po kateri hodimo z učenjem in razvojem vodstvenih veščin. Postopoma. Žal je v šolskem sistemu in v številnih organizacijah ter podjetjih razvijanje vodstvenih veščin še vedno zelo podcenjena dejavnost. Pot razvoja vodstvenih veščin ni lahka pot in redko kdo je dovolj motiviran, da jo prehodi. Zahteva namreč trdo delo na sebi, disciplino in razvoj čustvene inteligence. Vsak vodja na začetku vodi po svojih najboljših močeh, kar je normalno. Toda, samo potencialno dobri vodje se na določeni točki zavedajo, da brez razvoja lastnih kompetenc, ne bodo kos vodenju z zgledom in vplivom.

Tudi najboljšim se dogaja


Več v kategoriji Komunikacija

Več člankov iz te kategorije