Karierni razvoj

Uvajanje sprememb na delovnem mestu in kako jih vzljubiti

Živimo v času, v katerem so spremembe edina stalnica. Priča smo spremembam v svetu, v družbi, pa tudi v poslovnem okolju. To, kar je nekoč delovalo, v novi resničnosti ne deluje več. Spremembam se v življenju v resnici ne moremo izogniti, lahko pa se naučimo prijateljevati z njimi – ta veščina nam lahko koristi na vseh področjih življenja.

Ljudje smo bitja navad: tičimo v svoji coni udobja, oklepamo se znanega, se držimo ustaljenih navad, še posebej, če so nam obstoječi načini delovanja pomagali k uspehu, je zmagovalno formulo težko opustiti. Ko smo namreč v življenju že nekaj dosegli, se bojimo, da bomo zaradi sprememb to izgubili.
Na voljo imamo tri vrste odziva na spremembe:

  1. Ne naredimo nič. Samo opazujemo. Čakamo. Upamo, da bo nekdo drug nekaj naredil namesto nas. Prepustimo se toku.
  2. Takoj gremo v akcijo. Razmišljamo o tem, kaj lahko naredimo, kje so nove priložnosti, kako v novi situaciji rasti, uspevati, se razvijati.
  3. Upremo se. Postavimo se na okope, ne sodelujemo, miniramo vse poskuse uvajanja novosti, da drugim dokažemo, da imamo prav.

Razlika med preprosto in zahtevno spremembo

Ste opazili, da se na nekatere spremembe odločimo dokaj lahkotno, medtem ko se pri bolj zahtevnih, kompleksnih temah težje prilagodimo? Poglejmo razliko med preprosto in zahtevno spremembo na primeru programske opreme. Preprosta sprememba je, ko si na telefon naložite novo aplikacijo: ne terja posebnega novega znanja niti napora. Klik, klik in že uporabljate novo aplikacijo. Zahtevna sprememba pa je npr. inštalacija novega operacijskega sistema: od nas zahteva, da spremenimo navade, začnemo početi stvari drugače kot do zdaj, na nov način. Pomeni, da moramo v to vložiti svoj čas in energijo, se najprej naučiti nečesa novega, nato pa novo pridobljeno znanje tudi uporabiti v praksi. Skupen imenovalec obeh vrst sprememb je, da od nas zahtevata korak iz cone udobja.

Zakaj je večina poskusov sprememb neuspešnih?

Najpogostejši razlogi, da poskusi sprememb propadejo, so:

  1. Pomanjkanje motivacije. Če posameznik ni motiviran za spremembo, se ne bo spremenilo nič. To se zgodi, ko vzrok za spremembe ni jasno skomuniciran, ko posameznik ne prepozna koristi zanj ali nima ustreznih znanj, orodij ipd. To ubija motivacijo, hkrati pa lahko vodi do negativnih govoric, ki ustvarjajo neugodno okolje za uvajanje sprememb.
  2. Ustavimo se pri spoznanjih, ničesar pa ne naredimo za to, da bi nova spoznanja prenesli v prakso. Ljudje pričakujejo čarobno palčko in čakajo, da bo nekdo drug nekaj naredil namesto njih. Zagotovo poznate koga, ki teka z izobraževanja na izobraževanje, v resnici pa nikoli nič ne spremeni … In če stvari vedno počnemo na enak način, bomo vedno dobili enak rezultat.
  3. Strah pred neuspehom oz. porazom je velik zaviralec sprememb, še posebej v organizacijah, kjer napake niso dovoljene. Ko se osredotočamo na stvari, ki lahko gredo narobe, to hromi našo ustvarjalnost ter negativno vpliva na uvajanje sprememb.
  4. Ukvarjamo se z zunanjimi dejavniki, na katere nimamo vpliva (npr. prihodnost, preteklost, mnenja drugih, politična situacija itn.), kar je čista izguba energije in časa. V življenju in poslu so vedno stvari, na katere nimamo vpliva; vedno, v vsakem trenutku pa lahko vplivamo na svoje misli, svoj odnos, svoje besede in dejanja.