Dogodki

Uroš Petrović: “Učenje včasih poteka tudi takrat, ko temu ni podobno”

ADMA INTERVJU

Uroš Petrović je ena tistih oseb, ki vas bo osvojila s svojim tokom misli. Ta se menda nikoli zares ne ustavi, saj mu možgani vedno brnijo v svetu kreativnosti. Urošu boste lahko prisluhnili na letošnjem Jesenskem posvetu ADMA, do takrat pa nekaj njegovih misli lahko ujamete v svežem ADMA intervjuju.

Uroš Petrović je v prvi vrsti večkrat nagrajeni pisatelj, čigar dela podirajo meje in rekorde branosti v sodobni literaturi za otroke in mladostnike, po katerih sicer radi posegajo tudi odrasli. Je tudi soavtor inovativnega programa NTC sistem učenja. To je pedagoški pristop, ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju možganov, ki se uporablja v več kot desetih evropskih državah. Po njegovem nagrajenem romanu Peti metulj (Peti leptir) je bil posnet prvi dolgometražni 3D-film v zgodovini srbske kinematografije. Sodeluje in soustvarja številne televizijske projekte, je pa tudi prejemnik najbolj odmevnih nagrad za fotografijo. Vrsto let je predsedoval združenju Mensa Srbije, za sto članov katerega velja, da imajo najvišji inteligenčni kvocient in se uvrščajo med 2 % tiste populacije, ki dosegajo najvišji IQ. Petrović je eden najuspešnejših ljudi na svetu v reševanju inteligenčnih testov, živi in dela v Beogradu.

Poznani ste tudi kot avtor številnih knjig za otroke. Kako pomembno je, da že v mladosti odpremo čim več knjig?

Če otrokom že zelo zgodaj beremo ter če sami listajo slikanice in pozneje berejo knjige, so kot odrasli za tretjino uspešnejši od drugih ljudi, vključno s šolskim uspehom in uspešnejšo kariero. Gre za zanesljivo ugotovitev resne in večletne raziskave, ki je potekala v treh različnih državah (od teh je ena naša ljuba soseda Hrvaška). To je tudi logično – ko odrastejo, bodo imeli ti otroci bogatejši besedni zaklad, besedno bodo precej spretnejši, neizogibno pa tudi drznejši pri govornih nastopih. Gre za veliko prednost pred drugimi, kar ne velja le za predavatelje, predstavitelje, psihologe, politike ali novinarje. Besedna in skladenjska spretnost je zagotovo lastnost, zaradi katere so na primer tudi poslovneži uspešnejši in zadovoljnejši.

Urošu boste lahko prisluhnili na letošnjem Jesenskem posvetu ADMA. Program najdete TU.

O tehnologiji pri vzgoji otrok navadno govorimo precej negativno. Pa vendar, ima tehnologija lahko tudi pozitivne posledice na razvoj možganov? Kako tehnologijo obrniti sebi v prid?

Ogenj, kolo, električni tok ... Seznam izumov oziroma odkritij, ki so domiselno spremenili naš svet, je obsežen. Toda ogenj lahko sežge vašo težko prisluženo kočo ob Bohinjskem jezeru, kolo lahko povozi vašega čudovitega yorkshirskega terierja, električni tok pa vam lahko zagotovi zabaven morbiden videz, skupaj s prikupno afro pričesko. Pri izobraževanju malčkov je tehnologija lahko torej velika prednost, lahko pa tudi zaradi neprevidnega predajanja tehnološkim čudežem veselih zaslonov otroku povzroča hude težave v resničnem življenju. Vsem staršem priporočam, da pri svojih otrocih, kolikor le morejo, vzpostavijo dobro premišljeno ravnotežje med spoznavanjem digitalnih novotarij in hkratnim raziskovanjem vseh čudežev narave, z veliko igranja in občasno blatnimi, toda zagotovo obtolčenimi koleni.

Vzpostavljanje zmernosti je plemenita veščina, ki se je je, če ne prepoznamo njene pomembnosti za življenje, težko naučiti in jo je še težje doseči.

Sprošča me več različnih stvari (vključno s tisto, ki velja za moj poklic), hkrati pa se mi zdi, da možganskih gub nikoli ne izključim.

Slab dostop do informacij so v preteklosti navajali kot razlog za slabo izobrazbo in razgledanost ljudi. Vendar so informacije – če že ne s knjigami, vsaj s svetovnim spletom – danes postale na dosegu klika ene roke. Če torej ni težava v dostopu do informacij, v čem je?

Ljudje so fantazirali o popru, hrepeneli so po njem in plačevali za gram te začimbe več, kot bi plačali za isto količino zlata. Danes nam je vsem to pekoče zrno na dosegu in nihče več ne pomisli na to (razen če mu je ime Justin). Davi nihče ni vstal vesel samo zato, ker ima poper, čeprav se ta nesrečni dodatek jedem sploh ni spremenil, morda se je celo izboljšal. Skratka, pred nosom ga imamo, kadarkoli si ga zaželimo, vendar nam je zanj prav malo mar! Enaka težava je v naših glavah tudi glede vsega, kar je na voljo na spletu, kot so na primer vrhunska glasbena dela ali spektakularno umetelno napisana besedila uveljavljenih svetovnih umov.

 Zdaj bom zapisal stavek, ki sem ga slišal le enkrat, vendar se mi vedno znova vrača (in namerno ga ne bom razvodenel z odvečnimi poskusi, s katerimi bi pojasnil svoje navdušenje nad njim): Kjer je vse – ni nič.

Pravite, da najsrečnejši ljudje življenje jemljejo kot igro. Zasnovali ste posebno igro za gradnjo medosebnih odnosov. Kaj je torej Psihološki tango?

Če življenje je igra, potem smo zabredli v resne težave, če tega pravočasno ne dojamemo (če pa življenje ni igra, potem smo gotovo v resnih težavah). Kaj danes določa posameznikovo srečo in izpolnitev? Seveda gre za sozvočje različnih vplivov, vendar je povsem jasno, da je resnična kakovost življenja precej odvisna od kakovosti odnosov z drugimi ljudmi. Skratka, množica vibracij med člani gospodinjstva, prijatelji, sodelavci ali poslovnimi partnerji močno določa stopnjo sreče ali zadovoljstva z življenjem. Znano je tudi, da je svet okoli nas prav tak, kakor ga dojemamo. Številni vrhunski znanstveniki danes poudarjajo, da nova odkritja kažejo v smeri, da je življenje na Zemlji bolj podobno simulaciji. Kakorkoli že, zelo je podobno igri. Kaj nam potem preprečuje, da bi ga zaigrali malo bolj smiselno in ga naredili boljšega in bolj veselega? Zakaj so medčloveški odnosi tako pogosto načeti zgolj zaradi golega nerazumevanja? Kako lahko medsebojne ovire vnaprej premagamo ali zaobidemo z metodami, ki spominjajo na posamezne poteze v igre? Kako lahko dobre medosebne odnose znatno izboljšamo s kakovostnim premišljanjem in poznavanjem učinkovitih psiholoških trikov? Psihološki tango je zasnovan tako, da ljudi navdahne k igri z drugimi, kar lahko izboljša vsaj nekatere segmente tega čudovitega čudeža, s katerim smo spet z neko čudovito igro obdarjeni.

Vedno vzporedno pišem tri ali štiri knjige.

Kot predavatelj gostujete na različnih fakultetah in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, tako doma v Srbiji kot po svetu. Se študentje in njihovo veselje do učenja razlikujejo med državami in obdobji, v katerih ste učili?

Čeprav vzhodnoazijske izobraževalne ustanove v zadnjih letih dosegajo najboljše rezultate, se mi zdi daleč najprivlačnejši pristop stare anglosaške šole – tej gospodi že stoletja uspeva, da je znotraj zidov svojih poslopij, obraslih z bršljanom, poleg temperature zraka in pridobivanja znanja very cool.

Ste avtor 18 knjig in prejemnik veliko nagrad, v Srbiji ste celo najpogosteje bran avtor knjig za otroke, ki so izšle tudi v mnogih drugih jezikih evropskih držav. Kako se lotite pisanja nove knjige?

Vedno vzporedno pišem tri ali štiri knjige. To se sliši dokaj brezupno, vendar je presenetljivo, da se je že osemnajstkrat zgodilo, da sem eno od knjig napisal do konca in jo celo objavil.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se spopadate pri zapisovanju nove zgodbe?

Najtežje si je zamisliti novo zgodbo, zaplet, skrivnost z zasukom in presenetljivim koncem. Skrivnostne zgodbe so resna in zahtevna literarna zvrst in tudi v svetovnem merilu je na tem področju malo mojstrskih peres.

Predsedovali ste tudi združenju Mensa Srbije, za člane katerega velja, da imajo najvišji inteligenčni kvocient (IQ) in se uvrščajo med 2 % tiste populacije, ki dosegajo najvišji IQ. Ste eden najuspešnejših ljudi na svetu v reševanju inteligenčnih testov. Je tak intelekt samo blagoslov ali kdaj tudi prekletstvo?

Za blagoslov gre, ko se je treba domisliti ustvarjalnega odgovora na taka vprašanja, prekletstvo pa, ko se zasačite v večdnevnem obupu zaradi razmišljanja o epohalno butastih potezah nekaterih voditeljev, življenjskih razmerah otrok v beograjski sirotišnici ali nesmislu gradnje malih hidroelektrarn v osupljivo čudovitih krajih.

Ste se v času šolanja na kakšnem od predavanj kdaj dolgočasili?

Seveda sem se, vendar mi je to pomagalo že zgodaj spoznati, da je usoda predavanja odvisna zgolj od spretnosti predavatelja – nekdo vas lahko na primer dolgočasi s potopisnim predavanjem najbolj nore odprave v zgodovini turizma, spreten predavatelj pa vam lahko polepša dan s pripovedovanjem o pakistanski kegljaški ligi.

Ste na kakšnem testu v šoli kdaj prepisovali?

Sem, večinoma iz lucidno pripravljenih listkov. Zanimivo je, da sem se med izdelavo teh različnih ilegalnih pomagal za prepisovanje veliko naučil. Učenje včasih poteka tudi takrat, ko temu ni podobno.

Skupaj s podjetjem Planet GV v Sloveniji izvajate številne delavnice in nastopate na konferencah. Ne glede na to, ali predavate o kreativnem razmišljanju ali medosebni komunikaciji, vaša predavanja poslušalcem vedno odnesejo tla pod nogami. Redki so predavatelji, ki so sposobni 45 minut držati polno pozornost občinstva. Kako vam to uspeva?

Ne vem točno, zakaj je tako zabavno (meni in drugim), vem pa eno stvar – če ne bi bilo tako, se tega sploh ne bi lotil.

Kako vi ohranjate svoje možgane sveže in radovedne?

Nikoli ne ležem spat, ne da bi ta dan ustvaril nekaj novega, nekaj, česar še do včeraj ni bilo. Včasih gre le za nekaj povedi ali fotografij, včasih pa me tudi samega preseneti količina novo ustvarjenih, premišljeno urejenih informacij.

Ste nočna ptica ali jutranji človek?

Vedno sem menil, da so jutra lahko lepa, vendar je le noč lahko čarobna!

In s čim se najraje sprostite ter možgane postavite na off?

Sprošča me več različnih stvari (vključno s tisto, ki velja za moj poklic), hkrati pa se mi zdi, da možganskih gub nikoli ne izključim – tudi na najlepši osamljeni plaži ali na brezpotjih planot prežijo nekatere vrhunske inspiracije. Rad fotografiram, raziskujem naravo in pokrajine, nabiram gobe, rišem ter se potepam v vsakršnem smislu in na vsakem področju ...

 In ko pride dan, ko se bodo moji možgani resnično dali na off, sem precej prepričan, da me to ne bo preveč bremenilo.

6 kratkih:

Najljubša knjiga: Ljubezen v času kolere, Márquez

Najljubši film: Matrica (1999)

Najljubša pesem: Conquest of Paradise, Vangelis

Najljubše mesto: Rivendell

Najljubši kotiček za oddih: Gora Tara

Največji izziv, ki vas še čaka: Da ugotovim svoj največji izziv!


Več v kategoriji Dogodki

Več člankov iz te kategorije