Umetnost sporazumevanja je poslušanje

Milena Tuta

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

»Narava je dala človeku en jezik in dve ušesi – da bi dvakrat več poslušal, kot govoril«.

Epiktet

Foto: Freepik

Ljudje smo pogostokrat naravnani stereotipno in mislimo, da je komunikacija predvsem govorjenje, ki mora biti dovolj glasno, počasno in razločno. Pri tem pa pogosto pozabljamo na poslušanje, ki bi naj obsegalo tri četrtine kakovostne komunikacije. Komunikacija je krožni proces, sestavljena iz dveh delov: sprejemanja sporočil – poslušanje in oddajanja sporočil – govorjenje. To, da človek zna poslušati sogovornika in ga ob tem tudi slišati, je včasih prava umetnost. Poleg izražanja lastnih potreb je torej pomembno, da smo na delovnem mestu sposobni slišati tudi potrebe drugih.

Ljudje smo pogostokrat naravnani stereotipno in mislimo, da je komunikacija predvsem govorjenje, ki mora biti dovolj glasno, počasno in razločno. Pri tem pa pogosto pozabljamo na poslušanje, ki bi naj obsegalo tri četrtine kakovostne komunikacije.

Informacije iz sveta sprejemamo s petimi čutili: okusom, dotikom, vonjem, vidom in sluhom. Večino informacij o medsebojnih odnosih sprejmemo le s sluhom in vidom. Za upravljanje v medosebnih odnosih in zmožnost razumevanja ljudi na delovnem mestu potrebujemo družbene spretnosti – skupek sposobnosti čustvene inteligence, ki oživijo ob prisotnosti drugih ljudi. Če želimo izboljšati svoje družbene spretnosti, je najpomembnejše, da se naučimo poslušati aktivno. To zna biti velikokrat težko, saj terja spremembe tudi pri samem sebi. Naučiti se moramo obmolkniti, prekiniti monologe, biti potrpežljivi, pozorni in osredotočeni ter ne razmišljati vnaprej, kaj bomo odgovorili.

Če želimo izboljšati svoje družbene spretnosti, je najpomembnejše, da se naučimo poslušati aktivno.

Pogosto si ljudje med poslušanjem zapomnimo sporočila, ki so pomembna za nas, in tista, ki nas zanimajo in jih radi slišimo. Zlahka se zgodi, da prav najpomembnejših informacij ne slišimo in jih ne zaznamo. Resnično in bistveno sporočilo se pogosto nahaja globlje, med besedami. Kadar so vpletena čustva, večina pomena osebnega sporočila leži pod površino. Če poslušate le besede, je to tako, kot bi videli le konico ledene gore, ne pa ledene gore, ki je večji del leži pod gladino morja.

Če poslušate le besede, je to tako, kot bi videli le konico ledene gore, ne pa ledene gore, ki je večji del leži pod gladino morja.

Kako postati dober poslušalec/poslušalka

1.      Za izboljšanje poslušanja bodite motivirani, močno si morate želeti, da bi izboljšali poslušanje.

2.      Pri poslušanju se ogradite od lastnih sodb in predsodkov.

3.      Sogovornika med pogovorom ne prekinjajte in mu ne segajte v besedo, saj tako oslabimo tok informacij.

4.      Za pogovor potrebujete mir (zaprite vrata pisarne, zaprite okna – izognite se hrupu iz okolice in preusmerite telefonske klice), saj je poslušanje aktivno opravilo.

5.      Med pogovorom povzemite sogovornikove besede in poskušajte zajeti bistvo sporočila (»Če sem te prav razumela, si se ob tem dogodku počutila ….«).

6.      Kadar ne razumete sogovornikove pripovedi, mu postavite odprto vprašanje, ki razjasnjuje, razsvetljuje sogovornikov pomen besed (»Ali mi lahko, prosim, poveste, kaj več o nastali situaciji?«, »Zanima me, kako natančno si to razlagate?«, »Kakšen je vaš načrt v zvezi s tem?« )

7.      Držite rdečo nit in ne dovolite, da z mislimi odtavate drugam. Ko se zalotite, da ste zašli, se vrnite k bistvu.

8.      Pozorno poslušajte sogovornika in vzdržujte z njim očesni stik.

9.      Bodite pozorni na govorico telesa – sogovornikove neverbalne znake.

10.   Vživite se v sogovornikovo situacijo in pustite sebe ob strani.

Ljudje obvladajo umetnost sporazumevanja takrat, ko znajo drugemu povedati, da jim nekaj na njem ni všeč, na tak način, da jim bo za to hvaležen. Ljudje smo veliko bolj zaželeni, koristni in dragoceni kot dobri poslušalci. Poslušajmo, da lahko drugi govorijo in govorimo, da nas lahko drugi poslušajo.

Ljudje obvladajo umetnost sporazumevanja takrat, ko znajo drugemu povedati, da jim nekaj na njem ni všeč, na tak način, da jim bo za to hvaležen.