Umetnost postavljanja vprašanj in zakaj moramo spraševati tudi sami sebe
Začnimo dan z vprašanjem in uživajmo v iskanju odgovorov. Vprašanja ponujajo edinstven okvir za razmišljanje, ki odpira vrata nepričakovanim razkritjem, tako v našem zasebnem kot profesionalnem življenju. Že Albert Einstein je dejal, da če bi imel na voljo eno uro časa za rešitev težave, od katerega bi bilo odvisno njegovo življenje, bi petinpetdeset minut namenil iskanju dobrega vprašanja, s katerim bi težavo rešil v petih minutah.
Ljudje se večinoma posvečamo iskanju odgovorov, namesto da bi postavljali vprašanja. Kajti vprašanja so tista, ki določajo, na kaj se osredotoča naš um, usmerjajo misli, dejanja in ne dejanja ter vplivajo na to, kar v življenju dosežemo.
ZAKAJ Z LETI VSE MANJ SPRAŠUJEMO?
V otroštvu sta radovednost in postavlja- nje vprašanj osnovna načina komunikacije z okolico. Warren Berger je v svoji knjigi »Najlepše vprašanje« zapisal, da otroci na dan postavijo več kot 300 vprašanj. Predvsem vprašanja, zakaj in kako, s katerimi so včasih že prav nadležni in odrasle nemalokrat spravijo v zadrego. Tudi raziskava Harward Business Review je pokazala, da skoraj 80 % razgovorov med odraslimi in otroki predstavljajo vprašanja. Z odraščanjem pa postajamo vse manj radovedni. V življenju posameznika začnejo prevladovati situacije, v katerih je dajanje odgovorov pomembnejše od postavljanja vprašanj. Od različnih oblik preverjanja znanj v času šolanja, do zaposlitvenih in drugih razgovorov, v katerih se dokazujemo predvsem z odgovori. Tako, kot so nas v otroštvu spodbujali k postavljanju vprašanj, nas kasneje nagrajujejo za dajanje odgovorov. V času šolanja dobimo pozitivne ocene oziroma opravimo izpite, na razgovorih za zaposlitev z odgovori na vprašanja izkazujemo svojo usposobljenost za delo, in ko začnemo z delom, se trudimo dokazovati z rezultati in prinašanjem rešitev. Če preveč sprašujemo, nas okolica lahko celo izolira, potisne na obrobje ali nas doživlja kot grožnjo. Kar vodi v to, da ljudje z leti vse manj sprašujemo, ker:
- postajamo manj radovedni ali pa se bojimo, da bomo videti preveč radovedni,
- ne želimo delovati nevedni, ne seznanjeni, nekompetentni in pokazati svoje ranljivosti,
- želimo narediti vtis na druge s svojimi zgodbami in razmišljanji in niti ne pomislimo, da bi postavili kakšno vprašanje,
- smo preveč samozavestni in mislimo, da poznamo vse odgovore,
- ne prepoznavamo, kako koristna so vprašanja in svoje misli zaključujemo s piko namesto z vprašajem. S tem ko manj sprašujemo, prenehamo raziskovati in pozabljamo na odlično Sokratovo misel, da življenje brez raziskovanja v resnici ni življenje. Pozabljamo na to, da nam v življenju pogosto ne gre, kot bi si želeli, ravno zato, ker si ne postavljamo pravih vprašanj. Res je, da se je z nekaterimi vprašanji težko spopasti, ker se bojimo, da odgovor ne bo tak, kot si ga želimo. Res pa je tudi, da nas izogibanje vprašanjem zanesljivo vodi v povprečnost, v življenje omejenih prepričanj in negativnih misli. Sposobnost postavljanja vprašanj je lahko naš najboljši prijatelj, če znamo postavljati prava vprašanja ob pravem času. Z njimi preverjamo in izmenjujemo informacije, se učimo, učimo druge, izboljšujemo komunikacijske veščine in gradimo trdne odnose. Zato, kadar imamo občutek, da preveč sprašujemo, raje pomislimo na to, da drugi sprašujejo premalo.
POMEN VPRAŠANJ V DELOVNEM OKOLJU
Zaupanje je eden najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva in ključ do zavzetih, motiviranih, razvojno miselno naravnanih zaposlenih. Pot do zaupanja je učinkovita komunikacija, katere srce so vprašanja. Tega se je zavedal tudi Eric Schmidt v času, ko je vodil Google, rekoč: »korporacijo vodimo z vprašanji, ne z odgovori«. Vprašanja ZAKAJ so začetek vsake strategije. Če se vedno znova kritično ne sprašujemo zakaj, ne bomo nikoli uspešni pri odločanju KAJ. Sposobnost postavljanja vprašanj ni pogosto na seznamu menedžerskih oziroma voditeljskih kompetenc. Pa vendar je veščina postavljanja vprašanj ena ključnih sestavin učinkovitega vodenja, ki odlične vodje loči od manj uspešnih. Najboljši vodje niso tisti, ki mislijo, da imajo vse odgovore. Taki vodje omejujejo razvoj, so zadržani do inovacij. Odlični vodje pa so radovedni, veliko sprašujejo in so vedno na lovu za novimi idejami. Zavedajo se vrzeli v lastnem znanju, nimajo težav z razkrivanjem svoje ranljivosti in zadržkov do učenja s postavljanjem vprašanj sodelavcem. Tudi od sodelavcev ne zahtevajo hitrih odgovorov, ampak jih spodbujajo k postavljanju vprašanj. Postavljanje vprašanj prinaša obilje pozitivnih učinkov, zaradi česar marsikje postaja pomembna vrednota, saj vprašanja:
- prinašajo boljše poslovne odločitve. Zaradi pritiskov okolja v stilu »to mora biti narejeno čim prej«, »to mora biti narejeno takoj« ali »to bi moralo biti narejeno že včeraj«, zaposleni pogosto nimajo priložnos- ti postaviti vprašanj. Posledice se kažejo v slabih odločitvah ali pa vsaj v ponovnem delu.
- Predstavljajo močno orodje za odklepanje potencialov v organizacijah. Spodbujajo učenje in izmenjavo idej, poganjajo inovacije, izboljšujejo poslovanje in krepijo odnose ter zaupanje med zaposleni- mi.
- Odpirajo vrata, za katera pogosto ne vemo, da obstajajo. Saj poznamo primerjavo postavljanja vprašanj s prihodom s svetilko v temno sobo. Kamorkoli posvetimo, najdemo odgovor.
- Zmanjšujejo tveganja z odkrivanjem nepredvidenih pasti in nevarnosti in omogočajo zaznavanje težav, še preden se te pojavijo.
- Netijo spremembe. Nizanje dejstev in različnih informacij je koristno, vprašanja pa so tista, ki spremenijo način razmišljanja in privedejo do resničnih sprememb znotraj organizacije.
- Spodbujajo kritično razmišljanje in polno angažiranost vseh.