Tina Bončina: »Ne pozabimo – le če smo napolnjeni z energijo, jo lahko trošimo«

Kaj je to logosinteza, za kaj se uporablja, kako se naučiti reči NE, kdaj je smiselno obiskati psihoterapevta in zakaj je čas, da takšne obiske končno sprejmemo kot nekaj, česar nikogar ne bi smelo biti sram? O tem sva govorili s Tino Bončina, zdravnico psihoterapevtko, ki je pred samostojno potjo sedem let delala na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

Maja Fister

Facebook
Twitter
WhatsApp
Pinterest
LinkedIn

Tina Bončina se je na samostojno pot podala leta 2010, sicer pa psihoterapijo izvaja od leta 2005. Izvaja individualno terapijo, skupinsko terapijo ter terapijo otrok in mladostnikov, več o tem, kako so takšni obiski videti in predvsem, kaj vse lahko za svoje mentalno in fizično zdravje naredimo že sami, pa preverite v spodnjem intervjuju.

Ste zdravnica psihoterapevtka, pa tudi terapevtka logosinteze. Kako opišete to smer v psihoterapiji ljudem, ki je še ne poznajo in kako so videti takšne terapije?

Logosinteza je sistem oziroma modaliteta, ki človeka obravnava celostno: kot um, telo in energijo. Travmatski dogodki in toksične osebe se zataknejo v našem spominu in preprečujejo, da bi živeli zdravo, zadovoljno in prisotno. Kadar se namreč kot odrasli znajdemo v situaciji, ki nas zavestno ali nezavedno spominja na tisto, ki smo jo potlačili, se odzovemo kot takrat, ko nas je to zabolelo. To pomeni, da se na določene dogodke odzovemo kot majhni otroci namesto kot odrasli ljudje. Če ponazorim s primerom: če nas je oče nenehno nadiral in zanj ni bilo nič dovolj dobro, potem zdaj kritiko težko prenašamo in se vsakič, ko nam nekdo sporoča, kaj bi lahko naredili bolje, počutimo kot da nismo v redu oseba, da nismo vredni ljubezni. V logosintezi take spomine, osebe, dogodke poiščemo skozi pogovor in vizualizacijo ter se razbremenimo s posebno oblikovanim postopkom. Ko te