Težave in napake so prijateljice napredka, 2.del
V prejšnjem delu smo spoznali, da je ključna lastnost visoko uspešnih timov, po kateri se razlikujejo od manj uspešnih, visoka psihološka varnost. Med člani se razvije kultura visokega zaupanja. Čutijo se varni tvegati, predstaviti zametek ideje, poln »lukenj«, vprašati, kadar nečesa ne razumejo ali podati svoje mnenje, tudi kadar je drugačno od drugih. Poleg tega visoko psihološko varnost odlikuje prepričanje, da so problemi in napake koristen sestavni del procesa in so celo integralni del najbolj razširjenih agilnih in inovativnih metod.
Prvi korak iz cone udobja je cona strahu, sledi cona učenja
Na kaj pomislite ob besedi problem? Večino ljudi kar malo stisne v prsih in naguba čelo. Seveda, saj problem označuje neželeno stanje, ki je po definiciji izven naše cone udobja. Cono udobja si lahko najlažje predstavljamo kot prostor, kjer naše aktivnosti in vedenja sledijo nekim rutinam ter vzorcem, ki nam dajejo občutek domačnosti, varnosti in gotovosti. Tako je napredek možen šele z izstopom iz te cone. Logično je, da je izstop povezan z nelagodjem. Saj vstopamo v cono neznanega, to pa je stresno in tvegano, zato to cono imenujemo tudi cona strahu. A če nam uspe premagati ta začetni odpor in kljub nelagodju nadaljujemo, vstopimo v novo cono, cono učenja.
Preokviranje problemov v iskanje rešitev
Ključno je, kako hitro zmoremo preusmeriti fokus iz poglabljanja problemskega stanja v iskanje rešitev. Tipično se večina ljudi v delovnem okolju in tudi zasebno predolgo zatakne v problemskem stanju. Skušamo priti zadevi do dna, ugotoviti, kje, kdaj, zakaj, kako je nastal problem in še posebej, kdo ga je povzročil. Pomembno nam je, da najdemo krivca in ga ustrezno kaznujemo. Prepričani smo, da bomo s takim vedenjem že v kali zatrli morebitno ponavljanje problemov. Problemskemu stanju namenjamo veliko dragocenega časa, a resnica je, da se nam ves ta čas ne uspe premakniti v smer iskanja rešitve niti za milimeter.