Intervju

Suzi Asfour: »Pravi ljudje in prave priložnosti te najdejo, ko štrliš iz povprečja«

Suzi Asfour je tista energična in nasmejana ženska, ki ste jo zagotovo že kdaj srečali na ADMA dogodkih. V svetu poslovne podpore ima več kot 30 let izkušenj in ne boji se skakati proti novi izzivom. Morda vam je v roke že prišla njena avtobiografija Poletela, od iskre do plamena, ki spodbuja k osebnostnemu razvoju. Za svoje desetletno vodenje Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije je prejela več priznanj odličnosti, med njimi tudi najvišje – kristalno. Kmalu jo bomo lahko videli tudi na odru Posveta ADMA, še prej pa lahko njeno pisano pot spoznate v tokratnem intervjuju. Kdo je Suzi Asfour?

Obiskovalci ADMA dogodkov zelo verjetno že dobro vedo, kdo je Suzi Asfour, pa vendar, kako se predstavite tistim, ki vas srečajo prvič?

Največkrat se predstavljamo skozi vloge, ki jih imamo v življenju. Tudi jaz sem mama, hčerka, sestra, prijateljica, sodelavka, asistentka … A v prvi vrsti sem ženska, za katero ljudje ob prvem stiku z njo rečejo, da začutijo njeno neverjetno energijo, tisto močno, ki jo nosiš v sebi. Da sem izjemno odločna, pozitivna, srčna, radostna, navdihujoča in polna življenja. Da imam svoj fokus in hodim po svoji poti ne glede na okoliščine. Da sem ženska, ki res zna živeti življenje … 

In ljudje imajo prav. Čvrsto sem usidrana v sebi, sproščeno sledim sebi, budno poslušam svojo intuicijo. Sem zelo strastna in predana vsemu, kar ljubim in počnem. Po svetu hodim z odprtim srcem in vidim svetlobo v vsakem človeku in v vsaki situaciji. Moja volja in motivacija sta neustavljivi. Ne dovolim, da bi mi dvomi, kritike, ovire ali težke okoliščine zatrle duha. Sem samostojna, drzna, neustrašna in pogumna. Vedno polna zagona, zamislic in pripravljena na nove dogodivščine. Ne bojim se izzivov ali stopiti izven svoje cone udobja ter slediti tistemu, kar prižiga strast v mojem srcu. 

S tem navdihujem tudi druge, da sledijo svojim sanjam, verjamejo vase in si upajo biti drugačni. Hvaležnost, iskrenost in spoštljivost do sebe in drugih so visoko zapisani v knjigi mojih vrednot. Skrbim zase, za svoje fizično in duševno zdravje, ker se zelo dobro zavedam, kako pomembno je ohranjati ravnotežje med delom in počitkom, ter si vzeti čas zase, saj je to ključno za ohranjanje moje energije in notranje harmonije. Zame je nasmeh univerzalni jezik prijaznosti. Svet je toliko lepši, če se smejimo. Morda zato ni fotografije, na kateri se ne bi smejala. In najbrž sem edina kolesarka, ki je v breg hitrejša kot dol.

Vaša prva izobrazba je kemik. Kako kemik pristane v vodenju pisarne in podpori vodilnim ter kakšno kemijo potrebuje za učinkovite odnose?

Pogosto sem se spraševala, le kaj me je vleklo v kemijo, pa potem nisem ustvarila kariere v njej. Danes vem, da v življenju ni naključij, temveč je vse na ključ. Življenje me je po ovinkih peljalo do mojega poklica, ker ga sama nisem prepoznala. V svet administracije in menedžmenta sem vstopila po spletu okoliščin. A kemija med menoj in poslovnim svetom se je vzpostavila takoj. 

Vstopnica vanj je bilo moje tekoče znanje nemškega jezika. Čeprav sem mislila, da je moj poklic analitična kemičarka, je dinamična izvršna asistentka tisti ključ, ki odpira vrata do vseh mojih talentov, naravnih danosti in kapacitet. Če povežem kemijo in menedžment, pa lahko rečem, da moraš imeti za vodenje pisarne in podporo vodilnim vse potrebne elemente v pravem razmerju. Če kakšen manjka, ni reakcije, če je katere preveč, je reakcija premočna. Kot v laboratoriju, kjer je pomembno sodelovanje in skladnost med molekulami, je tudi v poslovni podpori ključnega pomena pravilna kemija za učinkovite odnose, ki jih dosežeš s komunikacijo, empatijo, zaupanjem in spodbujanjem pozitivnega delovnega okolja. Raziskovalno-analitična težnja, ki jo potrebuješ kot kemik, mi je skozi celotno kariero v administraciji in menedžmentu nudila trdno oporo, da sem znala izluščiti, odvzeti ali dodati prave sestavine za skladne in učinkovite odnose z vsemi ljudmi, s katerimi sem sodelovala. 

Verjeti vase in v lastne sposobnosti je ključnega pomena pri ohranjanju optimizma. Ljudje, ki se zavedajo svoje notranje moči, se lažje spopadajo s težavami in v njih vidijo priložnosti za rast in učenje.

Kot poslovna asistentka imate 30 let delovnih izkušenj v različnih panogah. Delali ste že v gospodarstvu, šolstvu pa tudi kot samozaposleni. Kaj so bistvene razlike dela v teh treh sorodnih, a hkrati popolnoma različnih sistemih, in kateri so bili največji izzivi, pred katere ste bili postavljeni?

Skupno vsem trem sistemom je bila poslovna podpora, potreba po učinkovitem vodenju, organizaciji, komunikaciji in prilagajanju različnim zahtevam. Razlike med posameznimi sistemi pa so očitne. Gospodarski sektor je dinamično okolje, s hitrimi spremembami in visokimi pričakovanji glede učinkovitosti. Delo poslovne asistentke je usmerjeno v podporo vodstvenemu kadru in izvajanje administrativnih nalog. Tu je poudarek na učinkovitem upravljanju časa, organizaciji in koordinaciji različnih dejavnosti, kot so načrtovanje sestankov, priprava poročil, upravljanje dokumentacije in komunikacija znotraj podjetja ter s strankami. 

V šolskem sektorju je delo poslovne asistentke osredotočeno na podporo vodstvu šole, učiteljem in drugemu osebju. Tu se naloge pogosto razširijo na vodenje evidenc o učencih, organizacijo dogodkov, komunikacijo s starši, upravljanje šolske dokumentacije in koordinacijo šolskih programov. V šolskem sektorju so pomembni tudi specifični predpisi in postopki, ki jih je treba upoštevati, ter sodelovanje z različnimi deležniki, kot so starši, učenci, lokalne in državne institucije. 

Kot samozaposlena poslovna asistentka pa sem bila odgovorna za svoj lastni posel. To je prineslo dodatne izzive, kot so vzpostavljanje in vzdrževanje strank, trženje svojih storitev, upravljanje financ, samostojno izvajanje nalog, obvladovanje administrativnih postopkov in vzdrževanje lastnih delovnih odnosov. Tu so ključni tudi samodisciplina, organizacija in prilagodljivost, saj moraš samostojno upravljati vse vidike svojega posla.

V vsakem od teh segmentov sem čutila tako radost dosežkov kot tudi težo izzivov. V gospodarstvu sem začela svojo kariero in se tam izpilila do Tajnice leta. V času samozaposlenosti sem spoznala, da sem visoko motivirana in izjemno odgovorna tudi brez zunanje avtoritete. Lahko sem sprejemala projekte svojih želja. Predavala in moderirala sem, bila urednica in soavtorica treh priročnikov. A spoznala sem tudi grenkobo odvisnosti od ključnih poslovnih partnerjev. Ko sem zaradi razlogov, ki niso bili v povezavi z menoj, izgubila dva, sem morala samostojno dejavnost zapreti in sem tako rekoč čez noč ostala brez eksistence. V šolstvu si v varnem zavetju. Za plačo ti ni treba »aktivno« skrbeti tako kot v samozaposlenosti. Plača desetega v mesecu preprosto je. Delo opraviš, plačan si tako, kot tvoj plačni razred določa, in to je to. 

Če si ambiciozen, hrepeniš po rasti, razvoju, novih priložnostih, te rutina in omejenost prej ko slej začneta dušiti. V poslovni podpori sem naredila bogato in raznoliko kariero. Hvaležna sem svojemu iskrivemu duhu, analitičnemu umu in srčnemu delovanju, da so me, ne glede na to, kje sem delala ali v kakšni situaciji sem se znašla, vedno usmerjali in vodili točno tja, kjer sem morala biti, zato da sem se učila, oblikovala, pridobivala dragocene izkušnje in zrasla v današnjo osebno strateško asistentko visoko profiliranemu podjetniku. 

Poslovni svet se počasi spreminja in k temu sodi tudi prepoznava vrednosti močnih, bojevitih in neustrašnih žensk, saj so ključne za uspeh in inovacije v poslovnem svetu.

To poletje ste stopili na novo poslovno pot osebne strateške asistentke Smiljana Morija. Kje se je vajina pot prekrižala in kam vaju pelje?

To je res zanimiva zgodba in za njen začetek moram seči v leto 2015. Bila sem brezposelna in sem samoiniciativno pošiljala vloge za zaposlitev v izbrana podjetja. Eno izmed njih je bilo tudi podjetje Smiljana Morija. Vloga nikoli ni prispela na njegovo mizo, česar takrat seveda nisem izvedela. 

Jeseni istega leta sem ga prvič poslušala na odprtem seminarju. Zapisala sem si njegov izrek: »Bolje, da jaz štrlim iz povprečja, kot pa da povprečje štrli ven iz mene.« Takrat niti v sanjah nisem slutila, da bom čez osem let delala z njim. Njegov stavek pa se je globoko dotaknil moje srčike in me na nezavedni ravni spremljal vse od takrat. Vodila me je silna težnja po tem, da ne potonem v vsakdanjiku, v povprečju, v brezposelnosti. Želela sem si več, strmela po več, delala več in se vedno - ne glede na okoliščine - trudila dosegati visoke osebne vibracije in biti odlična pri delu. Ali kot pravi Steve Jobs: »Vaše delo bo zapolnilo velik del vašega življenja in edini način, da boste resnično zadovoljni, je, da delate tisto, za kar verjamete, da je odlično delo. In edini način, da opravljate odlično delo, je, da ljubite to kar delate. Če tega še nimaš, išči naprej. Ne sprijazni se! Kot pri vseh srčnih zadevah, boš vedel, ko ga najdeš.« 

Življenje me je tudi tokrat po ovinkih vodilo na pravo pot. Januarja 2016 sem prevzela delo tajnice VIZ Waldorfske šole Maribor. Istega leta sta Smiljan in njegova žena Helena vpisala svojo hčerko na šolo in naslednje leto še sina. Sedem let smo se srečevali, sedem let sta spremljala moje delo na šoli. In čeprav sem bila kot »šolska tajnica« ujeta v togem sistemu, sem kljub omejitvam delala po svojih visokih merilih odličnosti. Še preden me je ujel razpis za Smiljanovo osebno strateško asistentko, sem sprejela povabilo, da se pridružim zelo zahtevnemu in uspešnemu direktorju v zasebnem gospodarstvu. Sedmica je, kot kaže, moja srečna številka, saj sem po samo sedmih mesecih v novi dobri službi, prebrala: »Iščemo nekoga, ki nam bo 'vzel dih'. Ta služba ni za vsakogar. Bi pa vsakdo želel imeti takšno službo. In če slučajno posedujete veščine in osebnostne lastnosti, ki jih iščemo, je to morda vaša sanjska služba.« 

Zdelo se je kot da je razpis pisan meni na kožo. A še ne dolgo nazaj sem zamenjala službo. Kljub temu sem sledila intuiciji in stopila v stik s Smiljanom in Heleno. Njun vtis o meni in o mojem delu na šoli se je zlil v rezime, ki sta ga iskala in želela. Meni pa je potrdilo to, kar od nekdaj zagovarjam v krogih poslovne podpore: »Vedno delaj odlično, vedno bodi v lepi energiji, ne glede na to, kje si in kaj delaš. Naredi tisto delo več, naredi tisto miljo več, pa ne zato, da dobiš potrditev od drugih, temveč ker čutiš, da je tako prav.« Točno ta naravnanost me je pripeljala do sem, kjer sem danes. Našla in združila sem vse tisto, kar sem in prižiga strast v svojem srcu. 

Delam, kar ljubim, v čemer sem odlična, in to za mednarodno priznanega podjetnika, coacha, motivacijskega govornika, investitorja in avtorja 11 najbolj prodajanih knjig ter številnih tečajev, in ob tem še potujem. Moja vloga za zaposlitev pri njem iz leta 2015 ni dobila epiloga, je pa moje delo na šoli. Pred osmimi leti ne bi bila še zrela za Smiljanovo osebno strateško asistentko, niti je takrat ni iskal. V vmesnem času je naredil silno preobrazbo v svojem zavedanju in delovanju. Spoznal je, da če se želi premakniti k novim visokim ciljem, ki si jih je zastavil, potrebuje ob sebi kompatibilnega asistenta. Skozi izjemno preobrazbo sem šla tudi jaz. Nisem se zadovoljila s povprečjem, sledila sem občutkom globoko v sebi. Delala sem tisto, kar ljubim, in delam odlično. Brala sem, se izobraževala, dvigovala svoje zavedanje k temu, kar je mogoče. Postajala sem vse bolj celostno izoblikovana oseba. 

Pravi ljudje, prave priložnosti te najdejo, ko štrliš iz povprečja. In ko se tvoja osebnost, tvoja naravnanost, tvoje vrednote in energija ujamejo z vrednotami in energijo delodajalca, se uresničijo tvoje poklicne sanje in odprejo poti k novim ciljem. 

Smiljan je izjemno predan osebni in profesionalni rasti. In takšna sem tudi jaz. Najin prvi cilj je vzpostaviti visoko učinkovito in harmonično sodelovanje, drugi pa najino prakso deliti v poslovni svet in ozaveščati vodstvene kadre glede lastnega in strateškega razvoja kadra v podpori.

Na jesenskem Posvetu ADMA bosta s Smiljanom Morijem spregovorila o formuli uspeha. Ta pravi podpora + menedžment = partnerstvo. Kaj so ključni temelji dobrega poslovnega partnerstva?

Kot prvo zagotovo KEMIJA med obema akterjema. Sledi medsebojno sprejemanje, spoštovanje, iskrenost, zaupanje. Usklajenost v vrednotah in energiji. Poslovni asistent je organizacijsko gledano resda v podrejenem položaju, a sodelovanje med obema deluje daleč od hierarhije. Menedžment in podpora resnično pomeni partnerstvo. Ni enega brez drugega, le usklajena lahko dosežeta več. Menedžment je strateški, podpora operativna. Menedžment poganja vizija, podporo izvrševanje aktivnosti k doseganju vizije in ciljev. Menedžment je kot strateška puščica, ki ciljno usmerjeno leti viziji naproti. Podpora je njegov lok, njegov enakovredni partner, saj neposredno in posredno vpliva na smer poslovnih odločitev. Podpora je visoko organiziran administrativni izvajalec, strokovnjak za zaključevanje nalog ter obraz in glas menedžmenta, nadrejenega, saj s svojim odzivom in vedenjem vpliva na razpoloženje in mnenje notranjih in zunanjih deležnikov. Da lahko oba delujeta iz svojih moči, v harmoniji in medsebojnem dopolnjevanju, zahteva dve zreli, celoviti in stabilni osebi, ki znata preseči pasti ega in uporabljata odprto komunikacijo kot most med dvema samostojno stoječima stebroma. 

Biti pristen, biti to kar si, v svetu, ki nenehno poskuša iz tebe narediti nekaj drugega, je največji dosežek.

Kar 10 let ste bili tudi Predsednica Zveze klubov poslovne odličnosti Slovenije. Kako se je v teh letih preoblikoval poklic poslovne podpore? In katere so najpogostejše zmote, ki jih imajo ljudje še danes o tem poklicu?

Ne vem, ali je kateri poklic doživel toliko sprememb kot prav tajniški. Poklic tajnica, kakršen je bil nekoč, danes ne obstaja več. Zahteve sodobnega poslovnega okolja so botrovale izrazitemu razvoju tega poklica. Delovno mesto tajnica je pred vrsto leti iz visoko produktivnega delovnega okolja, ko je bilo glavno vodilo delavnost, skočilo v učeče se okolje, ki je dalo poudarek znanju in kakovosti. Potrebna so bila nova znanja in višja stopnja izobrazbe. Oblikovalo se je delovno mesto poslovni sekretar, ki je bilo kos vse zahtevnejšim nalogam. Če je bila včasih naloga tajnice delati pretežno po navodilih nadrejenega in za ožji krog ljudi, je poslovni sekretar informacijsko, komunikacijsko in organizacijsko središče organizacije in tako svetlobna leta stran od okostenelih stereotipov, ki koreninijo v večinoma manj zahtevnih in rutinskih pisarniških delih ter kuhanju kave. Ta so še vedno del poslovne podpore, a v precej manjši meri kot nekoč. Poslovni sekretar ima širok nabor strokovnega znanja in je sposoben opravljati tudi vodstvena dela na višji ravni ter zagotavljati učinkovito izvajanje podpornih procesov vodstvenim in vodilnim delavcem v kompleksnem delovnem okolju. 

A tudi tukaj se razvoj ni ustavil. Rast in razvoj v misleča okolja, ki so ob vsem naštetem potrebovala še več samostojnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti, pa so prinesla delovno mesto poslovni ali izvršni asistent. To je danes eden najmočnejših položajev v poslovnem svetu, saj že zaradi narave delovnih aktivnosti in nalog vključuje ogromno dejanske moči in vpliva, saj se prepletajo zlasti tista organizacijska, projektna in pisarniška opravila, ki lajšajo delo vodilnim v top menedžmentu. Je tudi posrednik med vodilnimi in drugimi zaposlenimi kot tudi med okoljem, v katerem delajo. Izvršni asistent vodi sodelavce in delovni proces tako, da so s storitvami zadovoljni tako stranke kot tudi nadrejeni. 

S tem ko kadri na izvedbeni ravni prevzamejo nekatere vloge, ki jih je imel do zdaj menedžment, je ta nedvomno razbremenjen precejšnjega operativnega dela poslovanja in odločanja in se lahko posveča izključno svojim prioritetnim nalogam, ki vodijo k strateškemu razvoju organizacije. Vodilni, ki so že prepoznali dejansko kapaciteto asistenta in njegovega pomena zanje kot tudi za organizacijo, so že prevrednotile njegovo vlogo in mu moč, kot vodja operativnega menedžmenta, tudi že uradno priznavajo.  

V srednjem in višjem menedžmentu so poslovni sekretarji in tajniki sicer nenadomestljive skrite vodje, vendar največkrat nehote ostajajo v sivem polju še neizkoriščenih potencialov. Vodilni in organizacije, ki pa bodo želeli nadaljevati razvoj v vrhunske in ozaveščene kakovosti poslovanja, pa bodo najprej morali spremeniti miselno naravnanost glede lastnih top nalog in potem še prepoznati vrednost in potenciale kadra v operativnem poslovanju, ki jih pri izvajanju teh lahko kar najbolje podpre.

Kako poslovni svet sprejme močno, bojevito in neustrašno žensko?

Poslovni svet se počasi spreminja in k temu sodi tudi prepoznava vrednosti močnih, bojevitih in neustrašnih žensk, saj so ključne za uspeh in inovacije v poslovnem svetu. Ženske, ki izstopajo s svojo samozavestjo, strokovnostjo in sposobnostjo vodenja, vendar ne v njenem negativnem izražanju. Agresivno tekmovanje, v manipulacijo usmerjeno delovanje iz ego stanja ali neusmiljeni boji za prevlado, ranijo žensko telo, zdravje, čustva, energijo. Ključno je, da ženske ostanejo zveste svoji ženstvenosti, verjamejo vase in v svoje sposobnosti, prevzemajo odgovornost, sledijo svojim strastem in se ne bojijo izraziti svojega mnenja, ki izvira iz intuicije in modrosti. Takrat se bojevitost žensk zrcali skozi integriteto z jasno postavljenimi mejami, moč skozi samospoštovanje in neustrašnost skozi visoka etična in moralna načela, ki so nedotakljiva zunanjemu svetu.

Še vedno se srečujemo s stereotipi ali predsodki, ki ženske v poslovnem svetu obravnavajo drugače kot moške, saj sta svet in poslovni svet izničila vrednost ženskega vidika. Razumevanje, potrpežljivost, sočutnost, toplina, radost, prijaznost, ustvarjalnost in toleranca so vrline ženstvenosti. Deluje blago in prilagodljivo. Ne kosa se z moškim, ampak mu daje podporo. Je sposobna dokončati stvari. Je energija združevanja, povezovanja, dopuščanja in sprejemanja. Sposobna je žrtvovati kratkoročne cilje, da bi ohranila harmonijo dolgoročne stabilnosti in sklada.

Poslovni svet se je preslepil, da našteto ni pomembno, da ženstvene vrline nimajo enake vrednosti v primerjavi z moškimi atributi, kot so hitra in močna akcija, strateško in racionalno razmišljanje, ciljno in osredotočeno delovanje. A vse v naravi temelji v dvojnosti. Vsak pol ima svoj nasprotni pol, zato da se ohranja harmonija. Svet se je iztiril zaradi nespoštovanja tega naravnega zakona. Moški in ženski princip sta enakovredna, čeprav različna. V vsakem izmed nas sta oba. Sinergija se doseže skozi njuno dopolnjevanje.

Vse več podjetij to prepoznava in si prizadevajo ter spodbujajo enakost spolov, raznolikost in vključevanje žensk na vodilne položaje ter ustvarjajo okolja, ki omogočajo razvoj in napredovanje žensk. Kajti ko ženske upoštevajo svoj avtentični ženski princip, z vsemi svojimi dobrobitmi in kakovostmi, so sposobne izraziti vse svoje potenciale. Tako bodo dosegle še večji uspeh in izjemno prispevale k nujno potrebnim pozitivnim spremembam, ne samo v poslovnem svetu. 

Suzi Asfour

Lani ste izdali tudi svoj knjižni prvenec Poletela, od iskre do plamena. V njej odprto govorite o svojih življenjskih preizkušnjah – zlom do temeljev, mu pravite. Mislite, da bi bili danes takšna ženska, kot ste, če vas življenje ne bi večkrat prisililo, da si ga zgradite na novo?

Ne, ne bi bila, zagotovo ne. Običajno nas šele težka kriza zares prebudi, da uvidimo, da ne živimo življenja, kot nam je namenjeno, kot globoko v sebi čutimo, da bi ga morali, življenje v skladu s svojo pristno naravo in resnico svojega srca. Moj svinec osebnosti je potreboval veliko različnih postopkov obdelave, gnetenja, brušenja, piljenja, luščenja, lomljenja, taljenja … V procesu preobrazbe je moja srčika sprejela boleč razpad vseh težkih plasti, ki so jo hromile, prepoznala svojo zdravo moč in zadihala s polnimi pljuči. Odvreči sem morala vse, kar nisem, da sem lahko objela vse, kar sem. Šele takrat sem začela razvijati svoj polni potencial, stopila na pot razcveta in zaživela življenje, v katerem duša žari. 

Biti pristen, biti to, kar si, v svetu, ki nenehno poskuša iz tebe narediti nekaj drugega, je največji dosežek. Ker si ti in samo ti največ. Unikaten diamant! Takšnega na celem svetu več ni! In vse, kar se nam zgodi, predstavlja brusne kamne, ki brusijo naš notranji diamant do polnega sijaja. Pogumno je treba iti skozi preizkušnje. Nič ne traja večno. Pot je cilj. Pot zaupanja vase, pot odpiranja srca, zato da se tvoja notranja čarobnost lahko preliva navzven. In to je tvoje največje darilo sebi in svetu. 

Vaše korenine sicer prihajajo iz dveh zelo različnih kultur: egipčanske in slovenske, poleg tega pa ste prva leta svojega življenja živeli v Nemčiji. Kakšen pečat je to pustilo na vaši osebnosti?

Velik. Od nekdaj sem čutila, da sem drugačna. Jezik, s katerim sem odraščala, ni bil materni jezik, temveč jezik okolice, v kateri sem živela. A prav ta jezik mi je na stežaj odprl vrata v poklic, ki mi je pisan na kožo. Zelo globoko čutim povezanost z očetovimi koreninami, čeprav nikoli nisem živela v njegovi mistični domovini. Vedno rada rečem, da Egipt ni država, v kateri živim, temveč država, ki živi v meni. Graciozno gibanje orientalskih plesalk mi je naravno. Skriti biser na tem svetu je mamina domovina, Slovenija. Ljubka zelena državica, kjer sta pitna voda in čisti zrak samoumevna. Kjer so zdravstvene in izobraževalne dobrine dostopne vsem državljanom. V njej sem lahko odraščala svobodno brez kulturnih ali verskih pritiskov. Dosegla izobrazbo po svojih željah in ekonomsko neodvisno življenje. Vse tri države, kulture, jeziki, običaji so ustvarili svojevrsten pečat, ki izraža najboljše vseh treh vplivov.

Če si ambiciozen, hrepeniš po rasti, razvoju, novih priložnostih, te rutina in omejenost prej ko slej začneta dušiti.

Kaj je skrivnost ljudi, ki jim, ne glede na neugodne položaje, vedno uspe ostati v pozitivnem duhu in optimizmu? Ste eni izmed njih?

Sem. Od nekdaj. Le da sem se prej borila proti okoliščinam, iskala rešitve na silo, zato da bi pritisk negotovosti, bolečine, brezizhodnosti, nemoči čim prej popustil. Verjela sem, da le tako lahko premakneš stvari. Danes znam sprejeti okoliščine, obmirovati v negotovosti, videti v njih lekcijo, jih ponotranjiti, počakati, da rešitev začutim ter šele nato z navdahnjeno akcijo nadaljevati, okrepljena z novimi nauki, uvidi in zavedanjem. 

Gre za to, da se s svetom in z vsemi njegovimi bolečimi vidiki vred soočimo čvrsti v sebi, z mehkimi koleni in razprtimi rokami. Kot drevo, ki s svojimi močnimi koreninami seže globoko, da ga ne prevrže nemir zunanjih dejavnikov, prožno, a vedno stabilno deblo, in nežne pozibavajoče veje, ki se raztezajo, a ničesar ne objemajo. Ko je čas, veje spustijo svoje listje. Narava jih ne zadržuje ali celo teka za njimi, da bi jih ujela in jih pripela nazaj na veje. Ne, veter jih nežno sname in položi na mehka tla. Brez drame, brez bolečine, brez obžalovanja. 

Življenje nas bo vedno presenečalo in preizkušalo. Skrivnost pozitivnega duha leži v tem, da gremo s tokom. Spremembe je treba objeti, ker so edina stalnica življenja. Namesto da se osredotočamo na tisto, česar ne moremo nadzorovati, se je treba opreti na pozitivne vidike življenja in na iskanje dobrega tudi v težkih situacijah. Verjeti vase in v lastne sposobnosti je ključnega pomena pri ohranjanju optimizma. Ljudje, ki se zavedajo svoje notranje moči, se lažje spopadajo s težavami in v njih vidijo priložnosti za rast in učenje. Zaupajo, da pridejo prave rešitve ob pravem času.

Pogumno je treba iti skozi preizkušnje. Nič ne traja večno. Pot je cilj. 

Veliko govorite tudi o osebnostnem razvoju. Kaj bi rekli nekomu, ki v svojih srednjih letih trdi, da je za učenje novega jezika, tehnologije ali drugih veščin že prepozno?

Nikoli ni prepozno. To je samo izgovor za nedejavnost. Nekaj znotraj njih jim preprečuje, da bi se premaknili iz cone udobja, iz dolgočasja, iz stanja odlašanja. Ne najdejo moči za delovanje. A ti izgovori niso tako nedolžni, kot se zdijo na prvi pogled, vodijo namreč v stagnacijo, v umiranje na obroke … Pravijo, da se živi le enkrat. Jaz pa pravim, da se živi vsak dan. In treba ga je živeti, kot da je zadnji, ker enkrat res bo. Do takrat pa je naša odgovornost, da ga živimo s polnimi pljuči, radovedno, z odprtim duhom, voljni se spreminjati, učiti in rasti. Sami izbiramo polno, vredno življenje ali zgolj životarjenje. Sami se odločimo, ali bomo užili vsak dan kot nov čudež predano, pristno, srčno. In vse, kar moramo storiti, je, ZAČETI, s prvim korakom. 

Sodobna družba na visokih obratih drvi skozi svet 'hiper potrošnje' in produkcije. Kako gledate na to, da se moramo včasih malo ustaviti in si nastaviti zrcalo, pa čeprav pod prisilo?

Počitek je nujno potreben, da ne zaidemo, da ne oglušimo, da ne oslepimo in da ne spustimo iz rok svojega življenja. V pogosti in zavestni odločitvi, da prekinemo delo in damo prostor počitku, spreminjamo svoje življenje. Le v premišljenem odmiku od dela, celo od dela, ki nam je najljubše, se lahko spustimo v globoko tišino. Samo v njej leži naša zmožnost nenehne regeneracije in tudi naša edina možnost, da smo resnično in nenehno ustvarjalni. 

Ko si vzameš čas za upočasnitev, dvigneš zavest in pogledaš onstran 'hiper potrošnje' in produkcije, so ti sprostitev, mir, harmonija in ravnotežje vedno zagotovljeni. A to je izziv sodobne družbe, v kateri je nenehna preobremenjenost, neprekinjena dosegljivost, zasičenost z neskončnim seznamom opravil postalo sinonim za uspešnost. Zakaj se potem na drugi strani toliko ljudi sooča z nezadovoljstvom, izpraznjenostjo, s popolno izčrpanostjo, izgorelostjo in omaganjem v bolezni? Nekaj torej le ne delamo prav! Če se sam ne ustaviš, te ustavi življenje, vendar je takrat regeneracija veliko bolj zahtevna, posledice dolgotrajnejše. Ljudje moramo sami izstopiti iz tega večnega hitenja, storilnostne naravnanosti in instant potrošnje. Za naše zdravje, vitalnost, ustvarjalnost, harmonijo v odnosih so ključni redna upočasnitev, odmiki v naravo, v tišino, v brezdelje, v sproščenost. Le tam ima človek priložnost zadihati, slišati sebe in se ponovno povezati z bistvom življenja. 

Gre za to, da se s svetom in z vsemi njegovimi bolečimi vidiki soočimo čvrsti v sebi, z mehkimi koleni in razprtimi rokami.

suzi asfour

Zelo ste povezani tudi z naravo in športom. Kako si najraje prevetrite misli?

Imam kar nekaj načinov, ki mi pomagajo osvoboditi um od vsakodnevnega stresa, osredotočiti se na zdajšnji trenutek in ponovno revitalizirati svoje telo. Hoja in kolesarjenje v naravi mi omogočata, da se umirim, prisluhnem zvokom narave, opazujem okolico, pustim, da svež zrak in fizična aktivnost prevetrita moje misli in odvežejo od vsakodnevnega vrveža. Prakticiranje joge mi pomaga pri sprostitvi in osredotočanju na svoje telo in dihanje. S kombinacijo fizičnih položajev, dihalnih vaj in meditacije lahko sprostim napetost, umirim svoj um in pridobim novo jasnost. Uživam v preprostih stvareh, kot je sončni vzhod na vrhu brega ali večerna meditacija v tišini. To je moj sveti čas, v katerega nemir zunanjega sveta ne more poseči. To so moji viri obnavljanja. Čvrsto držijo moje popolno zaupanje vase in tisto notranjo harmonijo, ki je nobena zunanja stvar ne zmore podreti.

Radi tudi veliko potujete. V kakšne kraje vas najpogosteje vleče in kako izbirate novo destinacijo? Kaj vam daje raziskovanje sveta, odkrivanje novih krajev, okusov in drugačnih kultur? 

Zame so eni najlepših trenutkov v mojem življenju odhodi v neznane kraje. Svet je tako zelo lep v svoji raznolikosti. Potovanja me bogatijo, širijo moje zaznavanje. Učijo me, spreminjajo moj pogled na svet in mi puščajo močne vtise. Vsak kraj ima svoje edinstvene značilnosti, ki jih ni mogoče popolnoma opisati. Nepozabna doživetja, kot so čudoviti razgledi, odkrivanje skritih kotičkov, drugačnih kultur, srečanje z domačini ali doživetje lokalnih praznovanj in običajev, ustvarjajo dragocene spomine. 

Raziskovanje sveta mi daje občutek svobode, radovednosti in navdihuje moje ustvarjalno razmišljanje. Sploh ni pomembno ne kam niti kako daleč greš, zame je smisel potovanj svet doživljati z vsemi čuti. In ko potuješ z odprtim srcem, ti vsako potovanje ob videnem in doživetem podari še kakšno posebno zavedanje, ki ga odneseš s seboj. Ljudje smo drugačni, pa vendar tako zelo enaki. Vsi smo eno in eno je vse. S krepitvijo tega zavedanja postaneš boljši človek. 

Sveta ne deliš več ne po spolu, ne po barvi koži, ne po religijah, ne po podnebju, ne po načinu življenja, ne presojaš in ne obsojaš več. Ljudi samo še čutiš, ker so prav takšni kot si tudi ti, le njihov način življenja je morda drugačen od tvojega. Nekoč sem prebrala, da so potovanja najvišja oblika duhovne prakse. In ko stojim na letališčih sveta in čakam na vkrcanje, resnično čutim neizmerno radost in globoko hvaležnost, ki sta ob brezpogojni ljubezni najvišji vibraciji. Hvaležnost, da se odpravljam novim doživetjem naproti, hvaležnost, da lahko grem in vidim svet, njegovo lepoto, očarljivost in raznolikost. 

Raziskovanje sveta mi daje občutek svobode, radovednosti in navdihuje moje ustvarjalno razmišljanje.

In kam vas bo odneslo v prihodnje?

Veliko poti že imam napovedanih v sklopu svojega dela za jesenski čas, česar se zelo veselim. Da sem lahko povezala svoje delo s svojo strastjo do potovanj, je zame ultimativni izvir globoke notranje izpolnjenosti. Zasebno bom najbrž izkoristila zimsko praznično obdobje. Destinacija še ni znana, a jo bom prej ko slej začutila. Kam me bo pa življenje popeljalo v prihodnje, še ne vem. Kar pa vem, je, da bom uživala na poti.


Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije