Se znamo opravičiti?
Vsi delamo napake, ki od časa do časa zahtevajo opravičilo. Včasih z besedami ali dejanji pri sogovorniku povzročimo občutke prizadetosti. Morda se preburno in nepravilno odzovemo ali prehitro rečemo nekaj, česar ne bi smeli. Takrat iskreno opravičilo lahko pomaga popraviti napako in razpoko, ki smo jo morda vnesli v odnos.
Ko naredimo napako, opravičilo ni le stvar lepega vedenja, temveč izkazuje tudi spoštovanje do osebe na drugi strani. Opravičilo ne more izbrisati preteklega dejanja in izrečenih besed kar tako, a če je iskreno in premišljeno, lahko prepreči, da bi se manjši nesporazum spremenil v velikega. Včasih je to težko, saj se počutimo krivi ali osramočeni in druga oseba se počuti preveč prizadeto ali jezno. Vendar je ravno opravičilo tisto, ki nekomu drugemu da priložnost, da vam odpusti. Tudi raziskave so pokazale, da se zniža krvni tlak in umiri naše dihanje, ko ljudje prejmejo iskreno opravičilo.
Kako naj je videti učinkovito opravičilo?
Da bo opravičilo resnično zaleglo, je treba izreči kaj več kot hiter »oprosti.« Opravičila delujejo, vendar morajo biti iskrena, da so učinkovita, saj z njimi tudi želimo pokazati, da mislimo resno.
- Izrazimo iskreno obžalovanje. S svojimi besedami, tonom glasu in govorico telesa pokažimo, da nam je žal za to, kar smo storili ali česar nismo storili. Pogosto pomaga, če poudarimo, kako naše besede ali dejanja niso bila skladna in da razumemo, da smo z njimi morda prizadeli drugo osebo.
- Sprejmimo odgovornost. Ne iščimo izgovorov in ne krivimo drugih za svoje besede ali dejanja. Sprejmimo odgovornost za svoje vedenje, saj z opravičilom prizadeti osebi omogočimo, da se počuti bolje, glede svoje vloge pri dogodku. Resnična opravičila se izogibajo besedam »če« ali »ampak«. Ne uporabljajmo tako imenovanega »opravičila brez opravičila«, na primer »žal mi je, da ste moj komentar razumeli narobe,« ali »oprostite, če se vam je moj komentar zdel žaljiv.« Takšno opravičilo se pogosto zdi kot druga žalitev.
- Predlagajmo pravno sredstvo. Če je pri vedenju, zaradi katerega se opravičujemo, bila drugi osebi storjena škoda, je primerno, da se ponudimo, da bomo škodo odpravili na način, ki ustreza situaciji in je v naši moči. Na primer, če smo zlomili ali poškodovali kos opreme, ki smo si ga izposodili od prijatelja, ponudimo zamenjavo ali plačilo popravila. Ali pa vprašajmo, kaj bi bilo koristno z vidika našega prijatelja.
Ne uporabljajmo tako imenovanega »opravičila brez opravičila«, na primer »Žal mi je, da ste moj komentar razumeli narobe.« Ali »Oprostite, če se vam je moj komentar zdel žaljiv.« Takšno opravičilo se pogosto zdi kot druga žalitev.
