SE ZLATIH LET BOJITE ALI JIH PRIČAKUJETE Z NAVDUŠENJEM?
Življenje je potovanje, sestavljeno iz različnih obdobij. In tako, kot je vsak človek edinstven, ima tudi vsako življenjsko obdobje svoje značilnosti, izzive in priložnosti. Najbolje jih izkoristimo, če v vsakem živimo polno, z odprtim umom in srcem ter s hvaležnostjo za vse, kar nam prinaša. Če vlagamo v odnose, ki so poleg znanja naše največje bogastvo. Smo ves čas pozitivni in polni veselja do življenja. In če skrbno negujemo svoje strasti, saj nikoli ne vemo, kdaj se bo pokazala priložnost za njihov razcvet.
Tako, kot imamo letne čase, je tudi naše življenje sestavljeno iz posameznih obdobij. Desetletja, če ne stoletja, smo jih delili na obdobje učenja, dela in upokojitev. Včasih tudi samo na prvo, drugo in tretje življenjsko obdobje ali na rana, srednja in pozna leta. Življenje smo načrtovali po ustaljenem vzorcu. Do dvajsetega leta naj bi se odločili, kaj bomo v življenju počeli, se v tridesetih osredotočili na ustvarjanje materialne podlage, do poznih šestdesetih let delali in se nato utrujeni od vsega in pogosto neizpolnjeni upokojili.
Lepota življenja je v tem, da imamo vsak dan priložnost izbrati, kako bomo
ta dan živeli ter kakšen odnos bomo imeli do sebe in do drugih.
Z izboljševanjem pogojev življenja, materialno preskrbljenostjo ter razvojem zdravstva in tehnologije pa se je začela življenjska doba podaljševati. Dobili smo priložnost, da drugače razporejamo čas za delo in sprostitev, da gradimo dolgo in uspešno kariero, jo celo večkrat zamenjamo, ob tem pa gojimo zdrav in kakovosten življenjski
stil ter vzdržujemo pristne medosebne odnose. Pa znamo to darilo izkoristiti? Si znamo odgovoriti na vprašanje, kaj nas osrečuje, kaj nam je zares po- membno, kdo želimo biti in kaj želimo doseči? Ali se raje ob vsaki življenjski prelomnici vedno znova čudimo, kdaj je minil čas in se sprašujemo, kaj smo in kaj bomo storili s svojim življenjem?
Tako, kot se pripravljamo na posamezen letni čas, še preden se ta zares začne, se je tudi na življenjska obdobja dobro pripraviti. Da bomo uživali v vsem, kar nam bodo dobrega prinesla, izkoristili ponujene priložnosti, bili pripravljeni na izzive in da se bomo iz manj dobrih stvari čim več naučili. Pri teh pripravah pa ne smemo pozabiti na tukaj in zdaj. Kajti, na vsako naslednje obdobje se najbolje pripravimo tako, da v obdobju, v katerem smo, živimo polno. Da ne čakamo samo na to, da mine. Da se nam ne mudi, da ničesar ne prehitevamo, pa tudi ne odlagamo na kasnejša obdobja. Kar posebej radi počnemo v času, ko smo na višku svojih moči, ko gradimo kariero, si ustvarjamo ugled in položaj v družbi, ob tem pa pozabimo nase in na drobne življenjske radosti. Ko se tega zavemo ali nas na to opozori kdo drug, si obljubimo, da se jim bomo posvetili takoj, ko bomo imeli več časa. Pri čemer običajno mislimo na tretje življenjsko obdobje oziroma na čas po upokojitvi.
Kaj nam prinašajo posamezna življenjska obdobja in kako jih izkoristiti?
Z dolgoživostjo in spremembami, ki se dogajajo na vsakodnevni ravni, je poenostavljena delitev življenja na tri faze izgubila svoj smisel. Posamezniki sicer še vedno prehajamo skozi različna obdobja, za katera so značilni določeni interesi, dejavnosti in ravnanja. Ključno pri tem pa je, da se v vseh teh obdobjih, torej celo življenje, učimo, rastemo in razvijamo. Kako in koliko je odvisno od senzoričnih, intelektualnih in čustvenih sposobnosti, od tega, kako skrbimo za lastne učne navade, mentalno in fizično zdravje ter vse bolj tudi od motivacije in interakcije z drugimi.
Ne žrtvujmo bogastva doživetij in izkušenj zaradi kratkotrajnih ciljev.
Zaradi navedenih sprememb, nekateri življenjska obdobja delijo v osem, celo v deset faz. Od zgodnjega otroštva, predšolskega in šolskega obdobja do dobe odraščanja ter zgodnje, srednje in pozne zrelosti. Poznana je tudi delitev življenja v pet faz, ki prehajajo ena v drugo vsakih osemnajst let. To so obdobje sanjača, raziskovalca, gradbe- nika, mentorja in dajalca, torej tistega,