Kariera

Še imamo, znamo in si upamo uporabljati zdravo (kmečko) pamet?

Danes, ko smo vsak dan izpostavljeni množici najrazličnejših informacij, in ko bi zdravo pamet za sprejemanje vsakodnevnih odločitev najbolj potrebovali, postaja prava redkost, če ne že kar supermoč in ena najbolj omejenih naravnih dobrin. Ne moremo je kupiti, niti naložiti kot aplikacijo na računalnik, tablico, pametni telefon. Kako torej prepričati ljudi, da bi jo začeli ponovno ceniti in uporabljati?

Življenje ni bilo ustvarjeno zato, da bi komplicirali

Zdrava pamet je nekaj, kar naj bi imeli vsi. Je neke vrste naravni razum in preudarnost, lastna vsakemu človeku. Rene Descartes je celo dejal, da je to stvar, ki je najbolj pravično porazdeljena med vse. Vsi so namreč prepričani, da so obdarjeni z njo in celo tisti, ki jim ni nikoli ničesar dovolj, si je ne želijo več, kot je imajo. Z zdravo pametjo se je ukvarjal tudi Benjamin Franklin rekoč, da jo vsi potrebujemo, le redki imajo, prav nihče pa ne misli, da mu je primanjkuje. In res jo potrebujemo, še posebej v današnjih kompleksnih razmerah. Pomaga nam pri sprejemanju odločitev, tako v zasebnem kot profesionalnem življenju ter nam preprečuje, da se ne zapletamo v nerešljive probleme ali uganke. In ker smo v dobi digitalizacije in pospešenega razvoja umetne inteligence, zdrava pamet dodaja potrebno širino in človeško noto, ki je umetna inteligenca pri ponujanju rešitev za različne izzive (še) ne premore.

Kaj je zdrava (kmečka) pamet?

Imamo pravo obilje definicij, saj je zdrava pamet tema, s katero so se ukvarjali številni velikani filozofije in humanistike (poleg že omenjenega Descartesa tudi Aristotel, Marcus Aurelius, Cicero, Anthony A. Cooper, Gianbattista Vico, Thomas Reid, Kant itn.), politiki in strokovnjaki z drugih področij.

Morda jih lahko strnemo v sposobnost zdrave presoje posameznika na osnovi vidnih dejstev in ukrepanja, za kakršno bi se v določenih situacijah odločila večina razumnih ljudi. Zdrava pamet ne zahteva posebnega usposabljanja ali dolgotrajnega institucionalnega učenja. Pridobimo jo z izkušnjami in radovednostjo na univerzi življenja in z njo tudi praktična znanja, ki nam lajšajo vsakdan, in nas varujejo pred nepotrebnimi napakami ali celo nevarnostmi. Pomaga nam sprejemati odločitve, temelječe na preteklih izkušnjah in spoznanjih. Zdrava pamet nam na primer narekuje, da pogledamo na obe strani, preden prečkamo cesto. Da ne puščamo dragocenih stvari vsem na očeh. Da pustimo ljudem, da zapustijo dvigalo, preden sami vstopimo vanj. Da se ne zadržujemo med vrati in s tem oviramo druge, da bi vstopili ali izstopili. Da se primerno uredimo za razgovore s potencialnimi delodajalci. Da smo spoštljivi in vzdržujemo dobre odnose z vsemi, ki jih srečamo na svoji poti. Učitelji, profesorji, sodelavci, poslovnimi partnerji in z vsemi drugimi, ki nimajo zvenečih nazivov, niso na izpostavljenih funkcijah in na prvi pogled ne opravljajo pomembnega dela. Saj poznamo rek, da je dobro paziti na to, kako ravnamo z ljudmi, ko se vzpenjamo na profesionalni in družbeni lestvici, saj nikoli ne vemo, koga bomo srečali, ko se bo naša pot obrnila navzdol. Zdrava pamet poskrbi, da nismo preveč zgovorni, kadar to ni potrebno. Na primer, ko se dogovarjamo z različnimi mojstri, pa tudi s potencialnimi naročniki svojih storitev, ne bomo poudarjali tega, da smo slabi pogajalci. Uči nas tudi, da je dobro najprej poskrbeti za pomembna in nujna opravila, četudi so najtežja in šele potem za vse ostalo. S tem zmanjšamo stres in povečamo učinkovitost. In ne nazadnje, najdemo jo tudi v stari modrosti, da ni dobro porabiti več, kot ustvarimo.

Tako kot v vsakdanjem, je zdrava pamet neprecenljiva tudi v poslovnem življenju. O tem govorijo različne raziskave, kot na primer tista, ki jo je v Veliki Britaniji opravila raziskovalna institucija Censuswide, in ki je pokazala, da

Z zdravo pametjo se ne rodimo, ampak jo razvijamo na poti skozi življenje.

Zdrava pamet in z njo povezana intuicija seveda nista vedno dovolj. Intuicija oziroma naš prvi odziv sta pogosto prava, včasih pa nas lahko vodita tudi v napačno odločitev oziroma nas zavedeta. Na primer takrat, ko zaradi potrebe po hitrih odločitvah uberemo miselne bližnjice, ko smo prepričani, da je svet natančno tak, kot ga vidimo mi, da bodo ljudje ravnali natančno tako, kot smo predvideli ali, ko precenjujemo svoje izkustveno znanje. Zato potrebujemo tudi formalno znanje in zaupanje v znanost.