Saša Einsiedler: »Mislim, da je pomembno videti gozd, ne samo dreves«
ADMA INTERVJU
Saša Einsiedler ima glas in obraz, ki ju zagotovo poznate. A nekdanja televizijska voditeljica in pevka ima v svojem življenjepisu še številne druge nazive. Danes jo poznamo predvsem kot trenerko javnega nastopanja in avtorico priročnikov, ki ljudem pomagajo do poslovnega in osebnega uspeha. In prav o tem bo v spodnjih vrsticah tekla beseda.
Licencirana trenerka uspešnosti po Jacku Canfieldu, mednarodna trenerka Persolog® osebnostni profil – DISK®, praktik hipne transformacije RTT po Marisi Peer, komunikacijska trenerka in svetovalka, mediatorka, licencirani DreamBuilder coach je nekaj aktualnih nazivov, ki jih najdemo v vašem življenjepisu. Zdi se, da so časi, ko smo svoje poklice lahko opisali z eno besedo, mimo. A če bi vam rekli, da se morate predstaviti zgolj z dvema besedama, kateri bi to bili?
Samo sebe vidim kot t. i. »mindset coachinjo«. Ampak vidite, obe besedi sta angleški – ne najdem pravih slovenskih besed za to. Morda bi si lahko rekla, da sem tista gospa, ki pomaga ljudem začeti drugače razmišljati.
Rdeča nit vašega kariernega poslanstva je zagotovo javno nastopanje. Kolikšno težo ima suverena javna podoba pri poslovnih uspehih?
Ja, res je, nastopanje me spremlja že od čisto majhnega. Spomnim se, da je oči kupil kamero in takoj, ko jo je prižgal, sem že nastopala. Kot bi imela to v celičnem zapisu. In ko imaš nekaj tako globoko zapisano, se ti zdi samoumevno. Pa ni. To sem spoznala, ko sem opazovala ljudi, ko so prihajali na odre kot nastopajoči ali pa na konferencah kot govorci. Nisem razumela, zakaj se nekateri, ki imajo tako zanimive vsebine, vendar »ne potrudijo malo bolj in bolje predstavijo svoje vsebine«. Potem šele sem se začela zavedati, da nekateri tega preprosto ne znajo ali ne zmorejo. Velikokrat je tako, da je nekdo veliko boljši na določenem področju, a ker tega ne zna predstaviti, ga prehitevajo slabši, ki pa so boljši govorci.
Kaj sami prepoznate pod besedo USPEH?
Uspeh je zjutraj prebuditi se z nasmehom na ustnicah in si zaželeti dobro jutro. Uspeh je, ko si ne želiš zamenjati svojega življenja z življenjem nekoga drugega. In ko si izpolnjen na vseh življenjskih področjih. Uspeh najpogosteje enačimo s količino denarja. Pa ni res – najbolj pomembno je imeti lep odnos do sebe in z drugimi, pomembno je biti zdrav, šele potem je na vrsti denar.
Kaj je ključ do prepričljivega javnega nastopa, ki vedno drži poslušalčevo pozornost in deluje kredibilno?
Najbolj pomembno je zaupati samemu sebi, verjeti v to, kar govorimo. Lahko delamo vse narobe, kar uči teorija nastopanja, pa smo ob tem navdušeni in avtentični in smo zmagali – delujemo kredibilno in publika ob našem nastopu zadržuje dih.
Pomembne pa so tudi zgodbe. Da pripovedujemo, da smo slikoviti, vključujemo primere, si dovolimo biti osebni. In da priznamo, da nimamo vseh odgovorov, ne da ob kakšnem vprašanju občinstva pleteničimo in se izvijamo.
Iz česa izvirata strah in trema pred javnim nastopanjem in kako v boj proti njima?
Oh, to je večna tema! Trema izhaja iz občutka, da se bo zgodilo nekaj hudega. Da moramo biti nadvse previdni, kajti iz grma bo nad nas skočil tiger in nas raztrgal. No, malo se hecam, ampak počutimo se pa velikokrat zares tako. Največkrat je trema posledica strahov, da ne bomo dovolj dobri, da se bomo zmotili in se nam bodo ljudje smejali, da nas bodo razkrinkali in ugotovili, da v resnici nismo tako pametni, da bodo vsi videli našo tremo … in še in še razlogov je. Večina teh strahov pa domuje v naši rani mladosti.
Imela sem primer gospe, direktorice, zelo dobre in uspešne, imela pa je tako tremo pri nastopanju, da ni spala teden dni pred nastopom. Pomagala sem ji s t. i. hipno-transformativnim coachingom in v globoko sproščenem stanju se je spomnila nekaterih prizorov iz otroštva, ki so vsa ta leta botrovali njeni tremi. Z današnjega vidika popolnoma nepomembne stvari, takrat pa, ko je bila majhna deklica, se je njen um v želji, da jo zaščiti, odločil, da je nastopanje nekaj, ob čemer si kaznovan. In ti vzvodi se vključijo pri podobnih situacijah, ko nastopamo, pa je čisto vseeno, ali imamo 3 ali 45 let.